Page 118 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 118
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
oddaje o njegovi orkestralni skladbi Nicina, vendar je osamosvojitvena vojna
namero prepreèila. Po mojem mnenju je re iser Robar v oddaji Najpomembnejše
se sporoèa v tišini skladatelja Lojzeta Lebièa predstavil odlièno. Sledil je portret
Vinka Globokarja, in sicer kot poglobljen vpogled v skladateljevo delo, oddaja pa
nosi naslov Dialog o vodi (1996). Prav uspešnost Dorinovih oddaj je botrovala
temu, da sem mu kot urednik uredništva za resno glasbo leta 1996 ponudil
snemanje portreta Zvonimirja Ciglièa, in sicer s pripombo, da ne bo lahko. In ni
bilo lahko.
Kako smo snemali
Zdravstveno stanje skladatelja je dovoljevalo le snemanje pri njemu doma in
to le ob doloèenih urah. Tako je bila minimalna TV ekipa v bistvu v stanju
pripravljenosti in je èakala na klic gospe Anice Cigliè, skladateljeve soproge.
Skladatelj je imel skrbno pripravljene izjave, tako o svojem ivljenju kot o glasbi.
Primerjava s posnetki njegovih starejših intervjujev (npr. s Kristijanom
Ukmarjem leta 1986) pa je pokazala, da so bile njegove izjave izjemno
premišljene in tudi po nekaj letih med seboj popolnoma identiène (prim. njegov
komentar na CD-ju Zvonimir Cigliè skladatelj, dirigent, pedagog, 1996).
Zvonimir Cigliè je svojo samoto izkoristil tako, da je natanèno opredelil svoje
nazore in jih lahko do vejice natanèno izrazil v izbranem trenutku. Prav tako je
imel urejeno slikovno gradivo in fotografije. Zaradi nekaterih preteklih izkušenj
pa je bil do televizije precej nezaupljiv.
Pa se je zgodilo, da je z akumulatorji v pasu napajana ENG kamera prenehala
delovati, ko je bil portretiranec v najveèjem zanosu. Vsa ekipa je bila obto ena
zarote in postavljena pred vrata. Trajalo je kar nekaj èasa in potrebnih je bilo veè
posredovanj, da so se èustva umirila in se je snemanje lahko nadaljevalo.
Od vsega zaèetka je bilo popolnoma jasno, da bo portret Zvonimirja Ciglièa
lahko le tak, kot si ga predstavlja portretiranec. Kakršenkoli scenarij ne bi imel
nobenega smisla. Tega se je zelo dobro zavedal tudi Filip Robar - Dorin in je
skrbel bolj za kompozicijo slike, svetlobo oz. estetsko plat portreta. Ves posneti
slikovni in tonski material je smiselno in estetsko uporabil pri konèni monta i
oddaje, ki je dobila naslov Eros-Thanatos (1996).
Po predvajanju oddaje
Takoj po predvajanju oddaje je poklical skladatelj Milan Stibilj, ki ga je
portret izredno zabaval, saj je bil po njegovih besedah »Zvone tak kot je«.
Strinjala sva se, da drugaèe sploh ne bi bilo mogoèe.
118
oddaje o njegovi orkestralni skladbi Nicina, vendar je osamosvojitvena vojna
namero prepreèila. Po mojem mnenju je re iser Robar v oddaji Najpomembnejše
se sporoèa v tišini skladatelja Lojzeta Lebièa predstavil odlièno. Sledil je portret
Vinka Globokarja, in sicer kot poglobljen vpogled v skladateljevo delo, oddaja pa
nosi naslov Dialog o vodi (1996). Prav uspešnost Dorinovih oddaj je botrovala
temu, da sem mu kot urednik uredništva za resno glasbo leta 1996 ponudil
snemanje portreta Zvonimirja Ciglièa, in sicer s pripombo, da ne bo lahko. In ni
bilo lahko.
Kako smo snemali
Zdravstveno stanje skladatelja je dovoljevalo le snemanje pri njemu doma in
to le ob doloèenih urah. Tako je bila minimalna TV ekipa v bistvu v stanju
pripravljenosti in je èakala na klic gospe Anice Cigliè, skladateljeve soproge.
Skladatelj je imel skrbno pripravljene izjave, tako o svojem ivljenju kot o glasbi.
Primerjava s posnetki njegovih starejših intervjujev (npr. s Kristijanom
Ukmarjem leta 1986) pa je pokazala, da so bile njegove izjave izjemno
premišljene in tudi po nekaj letih med seboj popolnoma identiène (prim. njegov
komentar na CD-ju Zvonimir Cigliè skladatelj, dirigent, pedagog, 1996).
Zvonimir Cigliè je svojo samoto izkoristil tako, da je natanèno opredelil svoje
nazore in jih lahko do vejice natanèno izrazil v izbranem trenutku. Prav tako je
imel urejeno slikovno gradivo in fotografije. Zaradi nekaterih preteklih izkušenj
pa je bil do televizije precej nezaupljiv.
Pa se je zgodilo, da je z akumulatorji v pasu napajana ENG kamera prenehala
delovati, ko je bil portretiranec v najveèjem zanosu. Vsa ekipa je bila obto ena
zarote in postavljena pred vrata. Trajalo je kar nekaj èasa in potrebnih je bilo veè
posredovanj, da so se èustva umirila in se je snemanje lahko nadaljevalo.
Od vsega zaèetka je bilo popolnoma jasno, da bo portret Zvonimirja Ciglièa
lahko le tak, kot si ga predstavlja portretiranec. Kakršenkoli scenarij ne bi imel
nobenega smisla. Tega se je zelo dobro zavedal tudi Filip Robar - Dorin in je
skrbel bolj za kompozicijo slike, svetlobo oz. estetsko plat portreta. Ves posneti
slikovni in tonski material je smiselno in estetsko uporabil pri konèni monta i
oddaje, ki je dobila naslov Eros-Thanatos (1996).
Po predvajanju oddaje
Takoj po predvajanju oddaje je poklical skladatelj Milan Stibilj, ki ga je
portret izredno zabaval, saj je bil po njegovih besedah »Zvone tak kot je«.
Strinjala sva se, da drugaèe sploh ne bi bilo mogoèe.
118
