Page 100 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 100
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
miniaturna, ustvaril ni nobenega mešanega zbora in le enega moškega. Vseeno je
v svojih delih kompozicijsko zanimiv in preprièljiv, a tudi zahteven, tako za
izvajalce kot poslušalce. Naj povzamem še nekaj bistvenih kompozicijskih
znaèilnosti njegovega zborovskega stavka. Melodika ni zapletena. Ritmiènih
iregularnosti ni veliko, ob diatoniki je tudi kromatika, ki pa veèinoma nima
prezahtevnih skokov. Vendar so melodije pogosto vpete v zahtevnejšo, bolj
ekspresionistièno oblikovano vertikalo, z nekoliko zahtevnejšo intervalno
zgrajenostjo. Vse skladbe so tonalne, èeprav je tonalnost kdaj pa kdaj tudi
zabrisana (bitonalnost, biakordiènost, modalnost, svobodneje oblikovano
akordièno zaporedje, kvartno-kvintna akordika ipd.). V skladbah je prav tako
nekaj impresionistiènih elementov (akordièni bloki, pentatonika, celotonska
lestvica, modalnost). Veèglasje je oblikovano raznovrstno, od monodiènih,
homofonih odsekov, pa do uporabe zelo raznovrstne polifonije. Veèkrat se v
polifoniji pojavi tudi zrcalna in vzvratna (retrogradna) obrnitev motiva ali teme,
pa tudi dvojni kontrapunkt v manj pogostih intervalnih obrnitvah. Skladatelj v
skladu s tradicijo sestavne oblikovne dele povezuje v veèje dvo- ali trodelne
oblike.
Ciglièeva dela slovenski zbori zelo redko uvrstijo na svoj program.
Praizvedbe so sistematièno navedene v monografiji Franca Kri narja.20
Zborovodja Jo e Fürst je v mapo enskih zborov ZKPOS-a uvrstil skladbe Maèek
na dopustu, Lari-fari, Bav-bav in Uèenjak.21 Izbrana Ciglièeva zborovska dela so
na prilo nostnem koncertu ob simpoziju leta 2011 umetniško preprièljivo zapela
dekleta zbora ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom Marka Vatovca.
Dela Zvonimirja Ciglièeva bi vsekakor sodila v kakšno temeljito antologijo
slovenske zborovske glasbe 20. stoletja, ki bi jo morali èim prej pripraviti in
izdati. Preprièan sem, da bi bili njegovi zbori primerna programska in glasbena
dopolnitev slovenske zborovske poustvarjalnosti. Menim, da so tudi Ciglièevi
zbori dovolj pomembna in dostojna znamenja njegove umetnosti.
20 Franc Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 242.
21 NOTNA mapa št. 3, enski zbori, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1975.
100
miniaturna, ustvaril ni nobenega mešanega zbora in le enega moškega. Vseeno je
v svojih delih kompozicijsko zanimiv in preprièljiv, a tudi zahteven, tako za
izvajalce kot poslušalce. Naj povzamem še nekaj bistvenih kompozicijskih
znaèilnosti njegovega zborovskega stavka. Melodika ni zapletena. Ritmiènih
iregularnosti ni veliko, ob diatoniki je tudi kromatika, ki pa veèinoma nima
prezahtevnih skokov. Vendar so melodije pogosto vpete v zahtevnejšo, bolj
ekspresionistièno oblikovano vertikalo, z nekoliko zahtevnejšo intervalno
zgrajenostjo. Vse skladbe so tonalne, èeprav je tonalnost kdaj pa kdaj tudi
zabrisana (bitonalnost, biakordiènost, modalnost, svobodneje oblikovano
akordièno zaporedje, kvartno-kvintna akordika ipd.). V skladbah je prav tako
nekaj impresionistiènih elementov (akordièni bloki, pentatonika, celotonska
lestvica, modalnost). Veèglasje je oblikovano raznovrstno, od monodiènih,
homofonih odsekov, pa do uporabe zelo raznovrstne polifonije. Veèkrat se v
polifoniji pojavi tudi zrcalna in vzvratna (retrogradna) obrnitev motiva ali teme,
pa tudi dvojni kontrapunkt v manj pogostih intervalnih obrnitvah. Skladatelj v
skladu s tradicijo sestavne oblikovne dele povezuje v veèje dvo- ali trodelne
oblike.
Ciglièeva dela slovenski zbori zelo redko uvrstijo na svoj program.
Praizvedbe so sistematièno navedene v monografiji Franca Kri narja.20
Zborovodja Jo e Fürst je v mapo enskih zborov ZKPOS-a uvrstil skladbe Maèek
na dopustu, Lari-fari, Bav-bav in Uèenjak.21 Izbrana Ciglièeva zborovska dela so
na prilo nostnem koncertu ob simpoziju leta 2011 umetniško preprièljivo zapela
dekleta zbora ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom Marka Vatovca.
Dela Zvonimirja Ciglièeva bi vsekakor sodila v kakšno temeljito antologijo
slovenske zborovske glasbe 20. stoletja, ki bi jo morali èim prej pripraviti in
izdati. Preprièan sem, da bi bili njegovi zbori primerna programska in glasbena
dopolnitev slovenske zborovske poustvarjalnosti. Menim, da so tudi Ciglièevi
zbori dovolj pomembna in dostojna znamenja njegove umetnosti.
20 Franc Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 242.
21 NOTNA mapa št. 3, enski zbori, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1975.
100
