Page 99 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 99
rej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
SKLEP
Skladatelj je zapisal,16 da je vsaka umetnost tragièna, kadar izvira iz temeljev
ivljenjske resniènosti same. Iz takšnih romantiènih idej so izhajali mnogi
umetniki 20. stoletja; pri nas na primer Bo idar Jakac (grafika Eros Tanatos), pa
Alojz Gradnik v številnih svojih pesmih, še posebej v Eros – Tanatos in še mnogi
drugi.17 Filozofske premise o tragièni umetnosti je najbolje izrazil nemški filozof
Friedrich Nietzsche (1844–1900), še posebej v svojem znamenitem delu Rojstvo
tragedije iz duha glasbe.18 Kot kratko vabilo bralcu k razmišljanju o pesimizmu,
nihilizmu in tragiènem, navajam lepo, pomenljivo in globoko pesem Alojza
Gradnika, ki je bil Zvonimirju Ciglièu blizu ne le kot rojak, temveè tudi duhovno
in umetniško: »Kje si, Smrt, ti ptiè skovir?Je zdaj tvoje gnezdo prazno? In
Ljubezen vriska blazno: ‘Ni je veè nikjer, nikjer!‘«19
Smrt in ljubezen, tanatos in eros, smrt in rojstvo, dve na videz neskonèni
nasprotji sta obenem dve najgloblji gibali èloveškega vrhunskega, ustvarjalnega
duha. V tem je vsak ustvarjalec enkratna in neponovljiva osebnost. Zato ne
preseneèa, da je Zvonimir Cigliè zapisal tudi, da pravi umetnik ustvarja iz
ivljenja, iz notranje nujnosti, ki jo èuti z vso svojo zavestjo kot smisel
umetniškega izpovedovanja. Ustvarjalni proces pa po njegovem mnenju poteka
po zakonitostih, ki so intelektualno neopredeljive. Med drugim je spregovoril tudi
o mladini, ki bi morala razlikovati med umetnostjo in glasbenim šundom.
Poudarja, da se umetnost bojuje za red, zakonitosti in jasno zavest ter za ljudi išèe
dragoceno in odrešilno substanco resnice in lepote. V teh nekaj povzetih
Ciglièevih mislih so najbr tudi temelji njegovega komponiranja za zbore.
Njegova zborovska dela so pre eta s tragiènostjo, še šaljive vsebine so prepletene
v t. i. tragikomièni, sarkastièni splet. Ustvaril jih je po svojem skladateljskem
preprièanju iz lastnega notranjega sveta, znanja in obèutenja, v prizadevanju za
uresnièevanje svojih umetniških idealov, resnice, lepote, ki jo prinašajo urejenost,
zakonitosti in duhovna globina.
Njegovi zbori so osebno izpovedni, resni, kompozicijsko premišljeni.
Skladatelj besedilom dodaja svojo glasbeno preobleko, utemeljeno na glasbeni
tradiciji romantike ter dopolnjeno z vsemi tistimi kompozicijskimi elementi 20.
stoletja, ki jo nadgrajujejo, toda ne rušijo. V njegovih zborovskih skladbah ni niè
glasbeno avantgardnega in revolucionarno novega. Bistvena je tradicionalna
tonska glasbena izpoved sama. Bera njegovih a cappella zborovskih del je sicer
16 »O fenomenu umetniškega ustvarjanja«, èlanek, ki je izšel tudi v reviji Glasbena mladina novembra 1980,
glej http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/,dostopno: 12. julij 2012. Prim tudi: F.
Kri nar, n. d., str. 101, 133, 218–220.
17 Glej npr. The Oxford Book of Death, ur. D. J. Enright, Oxford: University Press, 1983.
18 Friedrich Nietzsche, Die Geburt der Tragödie aus dem Geiste der Musik (1872), veè slovenskih
prevodov, npr. Rojstvo tragedije iz duha glasbe, prev. Wilhelm Heiliger, Ljubljana: Slovenska matica,
1970. Glej tudi dve slovenski novejši deli: Ivan Urbanèiè, Zgodovina nihilizma, Ljubljana: Slovenska
matica, 2011; Gorazd Kocijanèiè, Erotika, politika itn., Trije poskusi o duši, Ljubljana: Slovenska matica,
2011.
19 Alojz Gradnik, Mali srpan, prva pesem iz zbirke Eros – Tanatos, glej Alojz Gradnik Pesmi, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1982.
99
SKLEP
Skladatelj je zapisal,16 da je vsaka umetnost tragièna, kadar izvira iz temeljev
ivljenjske resniènosti same. Iz takšnih romantiènih idej so izhajali mnogi
umetniki 20. stoletja; pri nas na primer Bo idar Jakac (grafika Eros Tanatos), pa
Alojz Gradnik v številnih svojih pesmih, še posebej v Eros – Tanatos in še mnogi
drugi.17 Filozofske premise o tragièni umetnosti je najbolje izrazil nemški filozof
Friedrich Nietzsche (1844–1900), še posebej v svojem znamenitem delu Rojstvo
tragedije iz duha glasbe.18 Kot kratko vabilo bralcu k razmišljanju o pesimizmu,
nihilizmu in tragiènem, navajam lepo, pomenljivo in globoko pesem Alojza
Gradnika, ki je bil Zvonimirju Ciglièu blizu ne le kot rojak, temveè tudi duhovno
in umetniško: »Kje si, Smrt, ti ptiè skovir?Je zdaj tvoje gnezdo prazno? In
Ljubezen vriska blazno: ‘Ni je veè nikjer, nikjer!‘«19
Smrt in ljubezen, tanatos in eros, smrt in rojstvo, dve na videz neskonèni
nasprotji sta obenem dve najgloblji gibali èloveškega vrhunskega, ustvarjalnega
duha. V tem je vsak ustvarjalec enkratna in neponovljiva osebnost. Zato ne
preseneèa, da je Zvonimir Cigliè zapisal tudi, da pravi umetnik ustvarja iz
ivljenja, iz notranje nujnosti, ki jo èuti z vso svojo zavestjo kot smisel
umetniškega izpovedovanja. Ustvarjalni proces pa po njegovem mnenju poteka
po zakonitostih, ki so intelektualno neopredeljive. Med drugim je spregovoril tudi
o mladini, ki bi morala razlikovati med umetnostjo in glasbenim šundom.
Poudarja, da se umetnost bojuje za red, zakonitosti in jasno zavest ter za ljudi išèe
dragoceno in odrešilno substanco resnice in lepote. V teh nekaj povzetih
Ciglièevih mislih so najbr tudi temelji njegovega komponiranja za zbore.
Njegova zborovska dela so pre eta s tragiènostjo, še šaljive vsebine so prepletene
v t. i. tragikomièni, sarkastièni splet. Ustvaril jih je po svojem skladateljskem
preprièanju iz lastnega notranjega sveta, znanja in obèutenja, v prizadevanju za
uresnièevanje svojih umetniških idealov, resnice, lepote, ki jo prinašajo urejenost,
zakonitosti in duhovna globina.
Njegovi zbori so osebno izpovedni, resni, kompozicijsko premišljeni.
Skladatelj besedilom dodaja svojo glasbeno preobleko, utemeljeno na glasbeni
tradiciji romantike ter dopolnjeno z vsemi tistimi kompozicijskimi elementi 20.
stoletja, ki jo nadgrajujejo, toda ne rušijo. V njegovih zborovskih skladbah ni niè
glasbeno avantgardnega in revolucionarno novega. Bistvena je tradicionalna
tonska glasbena izpoved sama. Bera njegovih a cappella zborovskih del je sicer
16 »O fenomenu umetniškega ustvarjanja«, èlanek, ki je izšel tudi v reviji Glasbena mladina novembra 1980,
glej http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/,dostopno: 12. julij 2012. Prim tudi: F.
Kri nar, n. d., str. 101, 133, 218–220.
17 Glej npr. The Oxford Book of Death, ur. D. J. Enright, Oxford: University Press, 1983.
18 Friedrich Nietzsche, Die Geburt der Tragödie aus dem Geiste der Musik (1872), veè slovenskih
prevodov, npr. Rojstvo tragedije iz duha glasbe, prev. Wilhelm Heiliger, Ljubljana: Slovenska matica,
1970. Glej tudi dve slovenski novejši deli: Ivan Urbanèiè, Zgodovina nihilizma, Ljubljana: Slovenska
matica, 2011; Gorazd Kocijanèiè, Erotika, politika itn., Trije poskusi o duši, Ljubljana: Slovenska matica,
2011.
19 Alojz Gradnik, Mali srpan, prva pesem iz zbirke Eros – Tanatos, glej Alojz Gradnik Pesmi, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1982.
99
