Page 42 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Ernest Ženko Generativna umetna inteligenca in vprašanje pomena:
Univerza na Primorskem, Slovenija semiološka perspektiva od Saussurja do Lacana
ernest.zenko@upr.si
© 2026 Ernest Ženko
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026
V prispevku obravnavamo generativno umetno inteligenco (UI) kot mejni primer
semiološkega pristopa, ki radikalizira strukturalno teorijo znaka, obenem pa od-
pira nekatera temeljna vprašanja o subjektu pomena (Mitchell, 2019). Izhodišče
predstavlja Saussurjevo (1997) pojmovanje znaka kot diferencialnega razmerja
med označevalcem in označencem, pri čemer pomen ni vezan na referenco, pač
pa temelji na sistemu razlik. Veliki jezikovni in večkodni modeli, ki so podlaga ge-
nerativne UI, takšno razumevanje ne le potrjujejo, temveč ga skrajno zaostrujejo,
saj znaki v tem kontekstu nastajajo izključno znotraj formalnega sistema odno-
sov.
V drugem koraku analizo navežemo na Barthesovo (2015, 2021) teorijo polisemije,
mita in »smrti avtorja«. Generativno UI je namreč v tem okviru mogoče razumeti
kot tehnično uresničitev njegove teze: avtor se umakne kot izvor pomena, nje-
govo mesto pa zasede algoritemski proces, ki operira na ravni označevalcev zno-
traj diskurzivno heterogenega arhiva. Večkodnost generiranih znakov ne izhaja iz
namerne semantične intence, temveč iz prepletanja različnih semiotičnih kodov,
ki so že prisotni v korpusu in se v vsakem izhodu srečajo kot križišče jezikovnih,
vizualnih, kulturnih in ideoloških registrov.
Naposled se v analizi navežemo na Lacanovo (2010) psihoanalizo, zlasti na pojem
simbolnega reda in primat označevalca. Generativna UI v tem smislu deluje kot
stroj, ki operira izključno v redu simbolnega: proizvaja verige označevalcev brez
dostopa do imaginarnega telesa in brez razmerja do realnega. UI ne »razume«
pomena, pač pa ga proizvaja kot učinek drsenja označevalcev.
Takšna perspektiva omogoča razumevanje generativne UI kot sistema brez ne-
zavednega, ali natančneje, kot sistema, ki reproducira formalne značilnosti sim-
bolnega reda, ne da bi pri tem prevzel mesto subjekta. Generativna UI ne nado-
mešča človeškega pomenotvornega delovanja, temveč ga postavlja v novo raz-
merje: razkriva, v kolikšni meri je pomen že vnaprej strukturiran s kodi, diskurzi in
simbolnimi razmerji. Večkodnost se tako pokaže kot temeljna lastnost sodobne
simbolne produkcije, ki se aktualizira šele v razmerju do človeške interpretacije,
odgovornosti in kritičnega branja.
Barthes, R. (2015). Mitologije. (V. Troha, prev.). Krtina.
Barthes, R. (2021). Šelestenje jezika. (K. Rotar, prev.). Krtina.
Lacan, J. (2010). Štirje temeljni koncepti psihoanalize. (R. Močnik, Z. Skušek, S. Žižek,
prev.). Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Mitchell, M. (2019). Artificial intelligence: A guide for thinking humans. Farrar, Straus
and Giroux.
Saussure, F. (1997). Predavanja iz splošnega jezikoslovja. (B. M. Turk, prev.). ISH Fa-
kulteta za podiplomski humanistični študij.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.39 42