Page 265 - Tomajci

Krvni davek Tomajcev

če, da je ponovno najbolj usklajeno in najsložneje delovala naveza med žu-
pama Tomaj in Štorje. K udeležbi so bili pozvani (ali »prisiljeni«) »eden po
hiši« iz devinskih žup, hkrati pa so bili vabljeni tudi tisti iz sosednjih rihem-
berških vasi Kostanjevica in Temnica (o čemer je tamkajšnji vaščan pričal
namestniku goriškega glavarja) ter nasploh »tisti iz preostalega gospostva
Rihemberk« (ast, atta, 135, 2, 4, gt 12.6.713). Vse, kar je mogoče izvedeti
o namenu zborovanja, sklicanega za četrtek, 9. maja, pri Sv. Margareti, je
to, kar je tomajski kaplan Brondolo povedal grofu Jožefu (ast, atta, 135,
2, 4, gt 12.6.713):

Rekel mi je, da se je tistega dne moralo izvesti to zborovanje in da
so [Tomajci] govorili, da nočejo več pisati prošenj, temveč za gotovo
izvedeti, če hoče devinski gospod pristati na to, kar sprašujejo, ali ne,
ter da bodo poslali dva moža na devinski grad z namenom, da bi to
izvedeli.Tojenatančnoto, karmije povedal.

Dan pred tem (8. maja) je bilo v Zgoniku sklicano zborovanje župe Nabre-
žina, na katerega so bile pozvane vasi Nabrežina, Repen, Repnič, Zgonik in
druge. Vaščani Gabrovca in Saleža so se odločili, da gredo naslednjega dne
na splošno zborovanje k Sv. Margareti, a tam »niso našli žive duše«. Martin
Kovačič, duhovnik na Proseku, je z neprikrito privoščljivostjo poročal, ka-
ko so se vrnili »pobiti do tal, kot preplašena živina« (tanquam tabula rasa, e
tanquam bestiae sbigotite) (ast, atta,135,2, 4, mk 9.6.713).
Na pobudo Tomajcev sklicano splošno zborovanje podložnikov gospo-
stva Devin, na katerega so bili vabljeni tudi podložniki sosednjega gospo-
stva Rihemberk, se na koncu ni zgodilo. Udeležili se ga niso niti sami To-
majci niti tisti iz župe Štorje. Kljub temu že sama zamisel in poziv pričata
o kljubovanju, saj bi se zborovanje moralo vršiti dva dni po začetku kra-
jišniške represije v gospostvu Rihemberk (7. maja). Poziv rihemberškim
sosedom lahko razumemo kot izraz solidarnosti in iskanja širše podpore,
sama pobuda pa izkazuje namero, da se nasproti vojaški represiji poudari
željo po reševanju kmečkih vprašanj po dogovorni poti. Na pomenljivo so-
časnost je opozoril tudi grof Jožef, ki razumljivo ni mogel izraziti pohvale:
»Opaziti velja, da, čeprav se je poseg [krajišnikov] začel v torek, so se To-
majci kljub temu naslednji četrtek nameravali združiti pri Sv. Margareti«
(ast, atta, 135, 2, 4, gt 12.6.713).
O razlogih za odpoved zborovanja se v dopisih zasledita dve interpreta-
ciji. Po mnenju grofa Jožefa se možje iz Tomaja in Štorij niso pojavili pri
Sv. Margareti zato, »ker nobena druga župa ni hotela pristati niti iti« (ast,

263