Page 9 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

mesto imajo glasbene intervencije v živo, ki so se izvajale na Pediatrič-
ni kliniki UKC Ljubljana – uspavanke, improvizacije, glasbeni obiski v
bolniških sobah in čakalnicah. Te intervencije niso zgolj estetski trenu-
tek, temveč sprožilec relacijskih mehanizmov, ki povezujejo otroke, star-
še in zdravstveno osebje.
Poglavje »Glasbene intervencije v pediatričnem okolju« (Pika Dr-
stvenšek in Katarina Habe) prinaša sistematični pregled 15 empiričnih
raziskav. Avtorici analizirata tako glasbeno terapijo kot glasbeno medici-
no ter ugotavljata, da obe prispevata k zmanjševanju anksioznosti, bole- 9
čine in stresa, ob tem pa krepita čustveno regulacijo in kakovost življenja
otrok ter njihovih staršev. Največ koristi se kaže v personaliziranih, več-
čutnih oblikah terapije, kot je metoda Euterpe, čeprav raziskave opo-
zarjajo na metodološko heterogenost in potrebo po obsežnejših študijah.
V nadaljevanju poglavje »Zdravilna moč glasbe v očeh medicinske-
ga osebja pediatrične klinike« (Katarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Beseda urednic
Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart) predstavi odzive medicin-
skih sester in zdravnikov, ki glasbo prepoznavajo kot pomembno orodje
pri zmanjševanju stresa, krepitvi timske povezanosti in ustvarjanju pri-
jaznejše klime. Kvantitativna raziskava potrjuje visoko podporo glasbe-
ni terapiji in kaže, da glasba prinaša dobrobit tako otrokom kot staršem
in osebju. Temu sledi poglavje »Evalvacija učinkov glasbene terapije na
otroke, starše in zdravstveno osebje na Pediatrični kliniki Univerzitet-
nega kliničnega centra Ljubljana« (Uroš Kosič, Eva Lavriha in Petra
Štibelj), ki temelji na opazovanjih in intervjujih študentov med hospita-
cijami. Njihove refleksije razkrivajo neposreden vpliv glasbe na obrazno
mimiko, razpoloženje in sproščenost otrok ter pričajo, da so bile terapi-
je zanje ganljiva in smiselna izkušnja, ki je poglobila razumevanje tera-
pevtskega odnosa.
Prav posebno perspektivo pa prinaša članek »Glasbeni obiski na
Pediatrični kliniki UKC Ljubljana – doživljanja in opažanja študentov
glasbe« (Nina Suljić, Katarina Habe), v katerem avtorici predstavita,
kako je glasbeno udejstvovanje in izvajanje glasbenih obiskov oblikova-
lo mlade glasbenike ter jim odprlo povsem nov pogled na vrednost in
pomen njihovega glasbenega izvajanja. Glasbeni obiski so pozitivno vpli-
vali na študente glasbe, saj so spodbudili njihovo osebnostno rast, zmanj-
šali izvajalsko anksioznost ter razkrili zdravilno moč glasbe za paciente,
njihove starše, zdravstveno osebje in izvajalce intervencij.
V zadnjem poglavju, »Glasba kot relacijsko orodje v pediatričnem
okolju« (Katarina Lia Kompan Erzar), se poglobimo v glasbo kot temelj-
ni relacijski medij. Avtorica izpostavi, kako glasba aktivira prirojene me-
hanizme čustvenega odzivanja in navezanosti ter odpira prostor za stik,