Page 8 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

oporo najdejo tudi njihovi starši in zdravstveno osebje. Knjiga je razdel-
jena na dva vsebinska sklopa, ki se med seboj prepletata in nadgrajuje-
ta: prvi osvetljuje temeljne razsežnosti glasbe in zvoka kot terapevtskega
sredstva, drugi pa prinaša aplikativne pristope in klinične raziskave, ki
poglabljajo razumevanje relacijske in sistemske vloge glasbe v pediatrič-
nem okolju. Devet poglavij skupaj oblikuje celostno sliko o pomenu glas-
be v zdravstvu, zlasti pri delu z otroki, njihovimi starši in zdravstvenim
osebjem.
8 ***

V prvem delu monografija razgrinja zgodovinske, fizikalne, nevroz-
nanstvene in klinične temelje, ki utemeljujejo sodobno uporabo glasbe
v terapevtske namene. Poglavje »Glasba kot sredstvo zdravljenja – his-
Katarina Habe, Katarina Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart
torični vidik« (Tina Bohak Adam) oriše pot glasbe od prazgodovinskih
obredov in antičnih filozofskih teorij o njenem zdravilnem učinku do in-
stitucionalizacije glasbene terapije v 20. stoletju. Razkriva, kako se je
glasba skozi čas iz mističnega sredstva preoblikovala v znanstveno pod-
prto metodo zdravljenja. Sledi poglavje »Zdravilna moč zvoka« (Ilonka
Pucihar), ki predstavi fizikalne in biološke mehanizme delovanja zvo-
ka na človeško telo. Zvok ni zgolj dražljaj, temveč vibracija, ki posega v
celične procese, hormonsko ravnovesje in nevrološke funkcije. Avtorica
osvetli terapevtske učinke tradicionalnih instrumentov in opozori na po-
men nadaljnjih raziskav na tem področju.
Na teh temeljih se razvije poglavje »Glasbena terapija v pediatrič-
nem okolj«u (Špela Loti Knoll, Ema Trček in Maja Otič), ki prinaša
sistematični pregled raziskav uporabe glasbene terapije na različnih pe-
diatričnih področjih – od neonatologije do onkologije, nevrologije, psihi-
atrije in paliativne oskrbe. Poglavje pokaže, kako glasba pozitivno vpliva
tako na fiziološke parametre otrok kot na njihovo čustveno doživljanje
in kakovost hospitalizacije. Podobo zaokroži poglavje »Vloga glasbe v
primarni pediatrični ambulanti« (Petra Brdnik Juhart in Anja Radšel),
ki širi razumevanje terapevtske vloge glasbe v ambulantnem okolju. Iz-
sledki raziskave med slovenskimi pediatri kažejo, da glasba pomaga pri
zmanjševanju stresa, spodbuja sodelovanje otrok pri pregledu in prispe-
va k prijaznejšemu delovnemu vzdušju. Čeprav se glasba v ambulantah
večinoma uporablja intuitivno, raziskava opozarja na njen velik potenci-
al za sistematično vključevanje v primarno zdravstveno prakso.
Glasba v pediatričnem okolju pa ni le dopolnilo k zdravljenju – je
nosilka odnosa, varnosti in upanja. V času, ko se otrok in starš sooča-
ta z negotovostjo bolezni, ponuja prostor, kjer se lahko znova srečata in
uglasita. Prav zato se drugi del monografije posveča aplikativnim pris-
topom, raziskovalnim vpogledom in primerom dobre prakse. Posebno