Page 255 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji

zujejo potrebo po razvoju ustreznih politik za razvijanje digitalne pismenosti
in podporo ranljivejših skupinam za vključitev v procese digitalizacije.

Zaključki
Kljub temu da so številne raziskave pokazale negativne posledice izolacije
na blagostanje in zdravje starejših odraslih, iz pregledane literature ni jasno
razvidno, katere intervencije in ukrepi, ob podpori IKT, so najučinkovitejši pri
blaženju socialne izolacije in osamljenosti. Literatura vsekakor zaznava po-
tencial, ki ga predstavlja IKT pri blažitvi osamljenosti in socialne izolacije sta-
rejših, vendar opozarja, da je treba upoštevati tudi ovire, kot so digitalni raz-
korak, anksioznost pri uporabi tehnologije in druge (Batra idr., 2024). Zato so
si številni raziskovalci enotni, da gre razvijati specifične pristope za digitalno
opismenjevanje starejših in namenska orodja ter aplikacije, prilagojene sta-
rejšim (Schlomann idr., 2019; DeLange Martinez idr., 2025; Fritz idr., 2024).
(Informacijsko-komunikacijsko) tehnologijo gre razvijati tudi za potrebe
socialnih služb, pri čemer lahko razvoj t.i. tehnologije za socialo (angl. wel-
fare technology) prispeva k blagostanju starejših (Fritz idr., 2024). Pri tem pa
je treba veliko pozornost posvetiti zapolnitvi digitalnega razkoraka, ki bi ote-
žil uporabo IKT za potrebe socialnih storitev. Digitalni razkorak je namreč pri
starejši generacij še zelo občuten problem. Nanj vplivajo spremenljivke, kot
so rasa, starost, socioekonomski status in drugi dejavniki.
Starostniki, ki ne uporabljajo IKT ali ne uporabljajo IKT s spletno povezavo,
v družbi, v kateri se digitalne inovacije kapilarno širijo, v večji meri tvegajo
socialno izključenost (Cotten, 2017; Olsson idr., 2017), saj ne dohitevajo inten-
zivnih procesov digitalizacije vsakdanjega življenja.
IKT-storitve in družbena omrežja, čeprav imamo o slednjih manj svežih
raziskovalnih podatkov, nudijo zanimive rešitve za preprečevanje osamlje-
nosti med seniorji. Ublažitev občutka osamljenosti pa posredno prispeva k
blagostanju starejših in višji kakovosti njihovega življenja ter znižuje tvega-
nja za zdravje pri starajoči se populaciji. Vendar, kot sta izpostavila G. Oscar
Anderson and Colette Thayer (2018), je pri tem potrebna določena mera pre-
vidnosti, saj tehnologija sicer lahko ublaži občutek osamljenosti in socialno
izolacijo, ne more pa nadomestiti človeškega stika.

Zahvala
Prispevek je nastal v okviru raziskovalne programske skupine P5-0444 Vseži-
vljenjskoučenjezatrajnostnodružboprihodnosti in projekta PosodobitevPŠP
NOO, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobra-
ževanjeter Evropska unija–NextGenerationEU.

255