Page 41 - Laški smilj
P. 41
Genetske in genomske raziskave laškega smilja
lastnostmi (temperatura in padavine), kar nakazuje, da je na nastanek
genetske raznolikosti vplivalo tudi lokalno podnebje.
V nekatere raziskave genskih virov rodu Helichrysum je bilo vključenih
več različnih označevalskih sistemov. Mercè Galbany-Casals idr. (2011)
so z označevalci AFLP, s kloroplastnimi označevalci (regija psbA-trnH)
ter z morfološkim vrednotenjem raziskovali podvrsti H. italicum subsp.
microphyllum in H. italicum subsp. italicum v sredozemskem bazenu.
Ugotovili so, da se vrsta H. italicum deli na vzhodno in zahodno sre-
dozemsko skupino, delitev pa se ni ujemala glede na podvrsto (subsp.
microphyllum in subsp. italicum). Genetska raznolikost je bila skladna z
morfološko raznolikostjo, kar so pripisali lokalni selekciji lokusov, ki so
povezani s kvantitativnimi lastnostmi. Precejšen polimorfizem v nukle-
otidnih zaporedjih kloroplastne DNA so odkrili v zahodnosredozemski
skupini, tako med populacijami kot tudi znotraj njih. Primerjava nukle-
otidnih zaporedij cpDNA H. italicum in drugih vrst rodu Helichrysum pa
je pokazala, da so nekateri haplotipi skupni vsem vrstam.
Mercè Galbany-Casals idr. (2014) so za filogenetsko analizo rodu Helich-
rysum uporabili kombinacijo označevalcev ITS in regije rpl32-trnL v klo-
roplastu. V analizo so bile vključene številne vrste iz rodu Helichrysum,
med drugim tudi H. italicum subsp. italicum in subsp. microphyllum, ter
vrste iz rodov Achyrocline, Anaphalis, Pseudognaphaium in Humeocline.
Filogenetsko drevo z označevalci ITS se je nekoliko razlikovalo od filoge-
netskega drevesa s kloroplastnimi označevalci, kar je najverjetneje pos-
ledica kompleksnih evolucijskih procesov, kot so spontano križanje, alo-
poliploidija (pogost mehanizem za razvoj vrst pri rastlinah, do katerega
pride, ko se križata dve različni vrsti in ima potomec garnituri kromoso-
mov obeh staršev, kromosomi pa niso homologni) in hitra radiacija, kar
pomeni hiter razvoj velikega števila vrst iz skupnega prednika v kratkem
evolucijskem času (Galbany-Casals idr. 2014). Raziskava je potrdila, da je
rod Helichrysum filogenetsko zelo kompleksen in široko razpršen znotraj
plemena Gnaphalieae. Izviral naj bi iz južne Afrike, kjer je tudi središče
njegove diverzifikacije. Avtorji so poudarili, da bi bilo za pravilno razu-
mevanje razmerij znotraj rodu Helichrysum in sorodnih vrst ključnega
pomena povezovanje molekularnih, morfoloških ter biogeografskih po-
datkov.
Genetsko in morfološko raznolikost 12 populacij rodu Helichrysum iz
Toskane so nedavno raziskali tudi Marini idr. (2023) ter uporabili ozna-
čevalski sistem medmikrosatelitne regije (angl. Inter Simple Sequence
41

