Page 216 - Laški smilj

Zala Jenko Pražnikar in Ana Petelin

v številnih kliničnih raziskavah poročali o hudih stranskih učinkih. Odo-
brena zdravila za zdravljenje debelosti so orlistat, fentermin/topiramat,
naltrekson/bupropion, liraglutid, semaglutarid idr.
A kljub določenim zdravilom so v zadnjem času vse bolj zaželeni naravni
izvlečki z bioaktivnimi spojinami, ki imajo potencial za pospešitev izgu-
be telesne mase. Zanimanje za živila in pijače z bioaktivni spojinami, ki
bi lahko pripomogle k preprečevanju pridobivanja telesne mase oz. k iz-
gubljanju slednje, je naraslo sorazmerno s porastom epidemije debelosti
(Gregersen idr. 2009). Bioaktivne spojine v teh živilih lahko delujejo na
različne biološke poti v telesu, predvsem na zaviranje apetita in hitrejše
doseganje sitosti ter na pospešeno presnovo v mirovanju na račun ter-
mogeneze in oksidacije maščob (Sunkara in Verghese 2014). S tega vidika
je izredno zanimiv tudi laški smilj oz. čaj laškega smilja.

Učinki laškega smilja na presnovo v mirovanju
Učinke laškega smilja na presnovo v mirovanju smo preučevali le na UP
tekom pilotne klinične raziskave (Kenig idr. 2021). Glavna ugotovitev
omenjene raziskave je bila, da poparek laškega smilja spodbuja β-oksi-
dacijo maščobnih kislin pri zdravih moških preiskovancih, kar je bilo
dodatno potrjeno tudi v hepatocitih in vitro (Kenig idr. 2021). Dokazan
akutni učinek poparka laškega smilja na povečano presnovo v mirovanju
lahko pripišemo številnim bioaktivnim spojinam poparka laškega smilja,
hidroksicimetnim kislinam in njihovim derivatom, derivatom arzanola
in flavonoidom ter tudi njihovim sinergističnim učinkom.
V dotični pilotni raziskavi smo dokazali, da že enkratno zaužitje poparka
laškega smilja v primerjavi z zaužitjem vode enake količine in tempera-
ture vodi do značilno večje porabe energije v mirovanju (za 4 %) in zna-
čilno spodbujene β-oksidacije maščobnih kislin (za 12 %) v dveh urah
po zaužitju. Omenjeni rezultat je v skladju s kliničnimi raziskavami, ki
so preučevale antiobesogene učinke klorogenske kisline (Soga idr. 2013;
Thom 2007; Park idr. 2017), pri čemer je treba razmejiti med kroničnim
in akutnim učinkom. Za klorogensko kislino je bilo pokazano, da inhibira
cAMP fosfodiesterazo, kar vodi do povečane količine cAMP in z adenozin
fosfatom aktivirane protein-kinaze (AMPK), glavnega senzorja energijske
presnove, kar posledično rezultira tudi v povečani β-oksidaciji maščobnih
kislin (Bruckbauer in Zemel 2014). Ker je učinek poparka laškega smilja
zaznan po dveh urah od samega zaužitja in ker je bila po 2,3 ure zaznana
tudi najvišja koncentracija klorogenske kisline v krvnem obtoku (Monteiro
idr. 2007), je predlagani mehanizem eden izmed zelo verjetnih.
216