Page 144 - How to Shine on Stage

vajetih, da nas ne preplavijo in odnesejo, hkrati pa so v glasbeni izved-
bi močna prisotna.
Kot zadnji ravni predizvedbenega uravnavanja smo se posvetili
mislim. Praksa kaže, da je pri psihološki pripravi glasbenikov na uspešno
izvedbo učinkoviteje, da se najprej lotimo uravnavanja na telesni in čust-
veni ravni, misli pa sledijo spremembam na teh dveh ravneh. Psihološko
mojstrenje vrhunskih izvajalcev pa je ravno na tej ravni, kjer so izvajal-
142 ci zmožni tako spretno usmerjati svojo pozornost in koncentracijo pri
izvedbi, da dosežejo visoko raven mentalne čvrstosti, ko jim raznoliki fi-
zični ali socialni distraktorji ne pridejo do živega. Kot temeljno strategi-
jo uravnavanja misli smo izpostavili trening meditacije čuječnosti, prav
tako pa smo navedli še tehniko kognitivnega prestrukturiranja in tehni-
How to Shine on Stage vedbeno uravnavanje glasbeniki najpogosteje uporabljajo tehniko 3,2,1
ko stop, ki izhajata iz kognitivno-vedenjske terapije. Za miselno prediz-

VAK, s pomočjo katere veččutno urijo svojo koncentracijo. To poglavje
smo sklenili z zaključkom, da uravnavanje telesnih, čustvenih in misel-
nih predizvedbenih senzacij zahteva strateški pristop, s pomočjo katere-
ga se izvajalec dosledno psihološko pripravlja na raznovrstne izvedbene
okoliščine. Gre za dolgotrajno kompleksno in zahtevno psihološko pri-
pravo, ki izvajalcu omogoči, da v kratkem trenutku tik pred izvedbo ali
že na samem nastopu z določenimi tehnikami spodbudi avtomatizirane,
za izvedbo optimalne telesne/čustvene/miselne odzive.
V tretjem poglavju smo opredelili pot od stresa k psihičnemu blago-
stanju. Na začetku smo veliko pozornosti namenili stresnosti glasbenega
poklica in glasbenega izobraževanja ter ugotovili, da aktivno ukvarjan je
z glasbo prinaša številne izzive. Poklic glasbenega izvajalca velja za ene-
ga najstresnejših poklicev, izvori stresa pa so lahko notranji ali zunan-
ji. Najpogostejša notranja stresorja tako pri poklicnih glasbenikih kot
pri študentih glasbe sta izvajalska anksioznost in perfekcionizem. Zu-
nanje stresorje pa predstavljajo predvsem karierni izzivi, ki se navezu-
jejo na tekmovalnost in tudi na finančne probleme. Stres, ki je povezan
z nastopan jem, se pojavlja v različnih fazah; lahko že precej časa pred
pomembnim nastopom, lahko tik pred nastopom, med njim ali celo po
njem. Kot naj učinkovitejšo strategijo za obvladovanje stresa pri glas-
benikih smo navedli trening rezilientnosti. Ravno tako, kot je poklic
glasbenika stresen, pa je po drugi strani vir neusahljivega psihičnega
blagostanja. Ukvarjan je z glasbo je notranje nagrajujoče in se umešča
med dejavnosti samouresničitve, ki posameznika globoko osmišljajo. Res
je sicer, da raziskave kažejo, da je pri amaterskem ukvarjanju z glasbo
poročanja o učinkih blagostanja precej več, vendar pa tudi poklicni glas-
beniki poročajo o visokem zadovoljstvu z življenjem in o subjektivnem