Page 143 - How to Shine on Stage

izvajalska samopodoba, ki v aktivni obliki samoučinkovitosti omogoča
samoregulacijo glasbenika. Samoregulacija zajema ključne (meta)kogni-
tivne in motivacijske procese ter strategije, ki so tlakovalci sprememb na
poti uspešnega izvajalca. Na koncu smo izpostavili še ključno vlogo star-
šev in učiteljev pri spodbujanju otroka na njegovi glasbeni poti.
V nadaljevanju smo se osredotočili na neposredne dejavnike, ki vpli-
vajo na uspešnost glasbenega nastopa. Najprej smo pozornost namenili
neposrednemu vplivu publike. Ugotovili smo, da številčnost in formal-
nost publike vplivata na uspešnost izvedbe. Vpliv teh dveh dejavnikov 141
pa je posreden, saj neposredno spodbujata predizvedbeno vznemirjenje,
to pa potem vpliva na uspešnost izvedbe. Čim večje je občinstvo in čim
formalnejše so okoliščine nastopanja, tem večje je predizvedbeno vzne-
mirjenje in slabša uspešnost. Po drugi strani pa številčnost publike lahko
deluje tudi kot olajševalec uspešnosti, kar lahko vidimo na večjih koncer- Povzetek
tih, kjer se v veliki socialni skupini poslušalcev ustvari skupinski zanos,
ki se preliva med izvajalcem/izvajalci na odru in publiko.
Poleg vplivu publike smo v tem poglavju namenili pozornost tudi te-
lesnemu, čustvenemu ter miselnemu uravnavanju prednastopnih senza-
cij pri izvajalcih. Treba je opozoriti, da pri vseh strategijah uravnavan ja
prihaja do prepleta različnih ravni, vendar pa smo jih kategorizirali v
tri večje skupine, izhajajoč iz fokusa določene strategije. Prav tako iz-
postavljamo, da to še zdaleč niso vse strategije predizvedbene samo-
regulacije, temveč smo predstavili tiste, ki jih v svoji praksi vodenja
psihološke priprave na nastop najpogosteje izvajamo v slovenskem pro-
storu. Tako smo se pri strategijah uravnavanja telesnih simptomov osre-
dotočili na progresivno mišično relaksacijo, na Alexandrovo tehniko,
metodo feldenkreis in metodo BMC. Njihovo bistvo je, da izhajajo iz
optimalnega pozicioniranja telesa pri glasbeni izvedbi in vzpostavljanju
optimalnega mišičnega tonusa. Sledile so strategije uravnavanja čustev,
kjer smo v ospredje postavili raznolike dihalne tehnike, kot najpogo-
steje uporabljane in hkrati najučinkovitejše med glasbeniki. Predstavi-
li pa smo tudi nekaj tehnik, ki izhajajo iz vedenjsko-kognitivne terapije,
in sicer ponovno kognitivno ovrednotenje predizvedbenih čustev, sa-
mopomirjanje, nadzor pozornosti v povezavi s čustvi, terapijo čustve-
ne regulacije, tehniko čustvene katarze, strategijo realnega zastavljanja
ciljev, povezanih s pred izvedbenimi čustvi, ter strategijo uravnavanja
čustev na podlagi modela IZOF. Bistvo strategij uravnavanja prediz-
vedbenih čustev je, da v prvem koraku sprejmemo, da nastopanje iz nas
izvabi paleto mešanih emocij, pri čemer je najpomembneje to, da zna-
mo regulirati njihovo intenzivnost in le-to transformirati v interpreta-
tivno kakovost izvedbe. Pomembno je, da imamo svoja čustva vedno na