Page 73 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Učinkovitost finančnega trga 4.3
4.3.1 Šibka oblika učinkovitosti trga kapitala
Šibka oblika učinkovitosti trga kapitala (angl. Weak Form Efficiency)
predpostavlja, da so vse pretekle informacije o cenah in obsegu trgova-
nja že v celoti vključene v trenutne tržne cene finančnih instrumentov
(Fama, 1970). To pomeni, da analiza zgodovinskih gibanj cen (tehnič-
na analiza) vlagateljem ne more zagotoviti nadpovprečnega donosa pri
trgovanju, saj so vse te informacije že upoštevane v trenutni ceni.
Ključna predpostavka šibke oblike učinkovitosti je, da preteklost ne
vsebuje napovedne moči: gibanja cen v preteklosti nimajo nobene ko-
risti za napovedovanje bodočih cen, saj je vsaka cena že rezultat vseh
preteklih informacij. V praksi to pomeni, da tehnični analitiki, ki sku-
šajo napovedovati cene na osnovi preteklih gibanj, ne morejo dosegati
dolgoročno nadpovprečnih donosov, saj so vsa pretekla gibanja že upo-
števana v ceni.

4.3.2 Srednja oblika učinkovitosti trga kapitala
Srednja oblika učinkovitosti (angl. Semi-Strong Form Efficiency) trga ka-
pitala pomeni, da so v cene vrednostnih papirjev vključene vse javno
dostopne informacije, ne le pretekle cene, temveč tudi vse druge javne
informacije, kot so finančni izkazi, novice, makroekonomski podatki,
objave dobička, spremembe politike podjetij itd. (Fama, 1970).
Ključna predpostavka srednje oblike učinkovitosti trga je, da noben
vlagatelj ne more sistematično doseči nadpovprečnega donosa z upo-
rabo javno dostopnih informacij, ker so te že v celoti vključene v cene
finančnih instrumentov. V praksi to pomeni, da temeljna analiza, ki
vključuje analizo računovodskih izkazov ali spremljanje novic, ne bo
omogočila dolgoročno nadpovprečnih donosov, saj so te informacije
že upoštevane.

4.3.3 Močna oblika učinkovitosti trga kapitala
Močna oblika učinkovitosti (angl. Strong Form Efficiency) trga kapitala
pomeni, da so vse informacije, tako javne kot tudi zasebne oz. not-
ranje, že v celoti vključene v ceno vrednostnih papirjev (Fama, 1970).
To pomeni, da niti notranji akterji podjetja (npr. menedžerji ali direk-
torji), ki imajo dostop do zasebnih informacij, ne morejo sistematično
doseči nadpovprečnih donosov.
Ključna predpostavka te oblike učinkovitosti je, da so vse informa-
cije (tudi zaupne) že v trenutni ceni, zato tudi notranje informacije ne
omogočajo dobička. V praksi to pomeni, da naj trgovanje na podlagi

73