Page 71 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Učinkovitost finančnega trga 4.3
bistveno vplivali na njihovo ceno. Višja likvidnost pomeni, da je trg
učinkovitejši, saj omogoča lažje izvajanje transakcij. Volatilnost (spre-
menljivost) pa se nanaša na nihanje cen finančnih instrumentov. Trgi z
višjo volatilnostjo predstavljajo večje tveganje, vendar lahko tudi omo-
gočijo večje donose, predvsem za špekulativne vlagatelje.

Transparentnost
Transparentnost finančnega trga pomeni, da so informacije o cenah,
transakcijah in razpoložljivih finančnih instrumentih javno dostopne.
Visoka stopnja transparentnosti povečuje zaupanje udeležencev v trg,
zmanjšuje informacijsko asimetrijo in omogoča boljše odločanje tako
vlagateljem kot regulatorjem.

4.3 Učinkovitost finančnega trga 4.3
Učinkovitost finančnega trga se nanaša na sposobnost trga, da hitro
in natančno odraža vse razpoložljive informacije o cenah finančnih
instrumentov. Učinkovit trg omogoča, da cene finančnih instrumen-
tov odražajo pravo vrednost ter da vlagatelji sprejemajo odločitve na
podlagi popolnih informacij. Učinkovitost je povezana tudi z nizkimi
transakcijskimi stroški, kar spodbuja večjo udeležbo na trgu.
Stopnje učinkovitosti finančnih trgov izhajajo iz teorije učinkovi-
tega trga kapitala (angl. Efficient Market Hypothesis – EMH), ki pred-
postavlja, da cene vrednostnih papirjev v vsakem trenutku v celoti od-
ražajo vse razpoložljive informacije. Fama (1970), ki je razvil koncept
EMH, je opredelil tri stopnje učinkovitosti kapitalskega trga, in sicer
šibko učinkovitost, srednjo učinkovitost in močno učinkovitost, ki jih
opisujemo v nadaljevanju.
Teorija EMH se nanaša na kapitalske trge, saj je bila razvita v kon-
tekstu trgovanja z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji, ki so
del kapitalskih trgov. Se pa njeni koncepti v širšem smislu lahko up-
orabljajo tudi za analizo finančnih trgov kot celote, čeprav so njene
implikacije manj neposredno uporabne za nekatere druge segmente
finančnih trgov.
Teorija EMH se prvenstveno nanaša na kapitalske trge, predvsem
zaradi zgodovinskega izvora, narave teh trgov in razpoložljivosti po-
datkov. V 60. letih 20. stoletja jo je oblikoval Fama (1970) z namenom
razlage gibanja cen delnic. Temelji na predpostavki, da so vse razpolož-
ljive informacije – pretekle, javne in tudi zasebne – že vključene v tr-
žne cene finančnih instrumentov, kar pomeni, da vlagatelji ne morejo

71