Page 110 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 110

5  Finančne institucije
                premij), od tega 646,7 milijona premij iz premoženjskih zavarovanj,
                172,3 milijona evrov iz življenjskih zavarovanj in 62,5 milijona evrov
                iz zdravstvenih zavarovanj. Sledila je Zavarovalnica Sava, d. d., ki je
                v letu 2023 zbrala 545,8 milijona evrov premij (19,6 % vseh premij), in
                Generali zavarovalnica, d. d., s 516 milijoni evrov obračunanih premij
                (18,5 % vseh premij). Pretežni del sredstev so slovenske zavarovalnice v
                letu 2023 usmerjale v dolžniške vrednostne papirje, od tega 23,3 % vseh
                sredstev v državne dolžniške vrednostne papirje drugih držav članic
                EU, 21,6 % v slovenske državne dolžniške vrednostne papirje in 25,4 %
                v druge dolžniške vrednostne papirje.

                5.3.4   Zakonodajni in regulativni okvir zavarovalnic
                Temeljni zakonski akt, ki ureja pogoje za ustanavljanje in delovanje za-
                varovalnic v Sloveniji, je Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) (2015). Na
                področje zavarovanj posegajo še Zakon o pokojninskem in invalidskem
                zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro-
                vanju in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu.
                  Pomemben dokument, ki je sprejet na ravni EU, je Direktiva Solven-
                tnost II (Directive 2009/138/EC, 2009). Direktiva je stopila v veljavo
                leta 2016 z namenom, da v EU vzpostavi enoten regulativni okvir za
                zaščito zavarovancev preko minimalnih kapitalskih zahtev ter določil
                za upravljanje tveganj. Kot prikazuje spodnja slika, Solventnost II te-
                melji na treh stebrih (Jenko, 2020):
                  •  Kvantitativne zahteve, ki med drugim določajo vrednotenje teh-
                    ničnih rezervacij in kapitalske zahteve.
                  •  Kvalitativne zahteve oz. postopki nadzora nad zavarovalnicami:
                    Nadzornik mora imeti celovit pregled nad tveganji v podjetju, pri
                    čemer ima ključno vlogo tudi učinkovita komunikacija med nad-
                    zorniki in nadzorovanimi družbami. Osrednji element drugega
                    stebra predstavlja proces lastne ocene tveganja in solventnosti
                    (angl. Own Risk and Solvency Assessment – ORSA).
                  •  Razkritje informacij in tržna disciplina: zavarovalnica mora poro-
                    čati nadzornim organom ter tudi o ključnih informacijah za vla-
         s5.7       gatelje.


                5.3.5   Nadzor zavarovalnic
                Zavarovalni sektor v Sloveniji nadzoruje AZN (Agencija za zavarovalni
                nadzor, b. l.a), ki:


                            110
   105   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115