Page 98 - Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije

6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine

6.4 Turistični obisk 6.4
V turistični destinaciji Gorenjska je največ turističnih kapacitet v ob-
činah Bled, Bohinj in Kranjska Gora (Papler in Bojnec, 2010, str. 354),
zato smo podatke Občine Žirovnica tudi primerjali z gorskimi občina-
mi v Sloveniji.
Metodologija za prenočitvene zmogljivosti se je leta 2018 spremeni-
la in Statistični urad Republike Slovenije (SURS) ne zbira več podatkov
po vrstah kapacitet, ampak le skupne zmogljivosti. Prenočitvene zmo-
gljivosti v občini Žirovnica so se gibale od 385 postelj leta 2021 do 409
postelj leta 2019. Povprečne prenočitvene zmogljivosti so se v obdobju
2019–2021 v primerjavi z obdobjem 2012–2017 povečale za 90 %.
V najuspešnejšem turističnem letu 2018 je bilo v Občini Žirovnica
7.402 prihodkov turistov, ki so opravili 16.091 prenočitev, v kraju pa so
bivali 2,71 dneva. Tega leta je bilo za 7,1 % preseženo povprečno bivanje
turistov v primerjavi z gorskimi občinami.
Povprečno število prihodov turistov se je v obdobju 2019–2021 s
3.544 povečalo za 112,4 % na 7.527. Povprečno število prenočitev turis-
tov se je v obdobju 2019–2021 s 5.288 povečalo za 222,0 % na 17.028.
Povprečna dolžina bivanja turistov se je v obdobju 2019–2021 s 1,44
dneva povečalo za 57,1 % na 2,26. V gorskih občinah v Sloveniji je bila
v obdobju 2012–2017 povprečna dolžina bivanja turistov 2,54 dneva in
za 13,7 % več v obdobju 2019–2021, ko so turisti bivali 2,88 dneva. Pov-
prečna dolžina bivanja turistov v gorskih občinah je bila leta 2019 2,47
dneva, v letih epidemije covida-19 pa se je bivanje povečalo na 2,80
36- 6,1 dneva leta 2020 in na 3,38 dneva leta 2021 (preglednica 6.1).

6.5 Izvedba ankete in struktura anketirancev 6.5
Pri izvedbi anketiranja smo uporabili metodo zbiranja podatkov z an-
ketiranjem. Zbrane podatke smo analizirali z naslednjimi statističnimi
metodami: opisno statistiko (aritmetična sredina, standardni odklon
in rang), regresijsko analizo (vplivanje ene ali več neodvisnih spremen-
ljivk na odvisno spremenljivko) in korelacijsko analizo (soodvisnost
med dvema spremenljivkama).
Pri izvedbi ankete je bilo pravilno izpolnjenih 212 anketnih vprašal-
nikov. Po spolu je bilo moških 51 %, žensk pa 49 %.
Najmočnejši skupini po starosti sta bili skupina anketirancev od 25
do 44 let (48 %) in od 45 do 64 let (34 %). Po statusu je bilo 78 % zapos-
37-6.2 lenih, 14 % upokojencev, 5 % študentov in 3 % kategorije drugo (pre-
glednica 6.2).

98