Page 108 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov
P. 108

5  Empirična raziskava
                vedno nominalen, in sicer 1,2 Nm. Čeprav se navor nahaja v predpisa-
                nem tolerančnem območju med 1,176 in 1,224 Nm, je čim bližje nomi-
                nalni vrednosti 1,2 Nm. To lahko potrdimo z analizo meritev, kjer so
                vrednosti CPK od tretje optimizacije procesa vijačenja večje od 2, kar
                pomeni, da proces vijačenja dosega zahtevano kakovost.
                  Preglednica 5.17 prikazuje opazovano uspešnost procesa vijačenja
                glede na navor. Vrednosti so prikazane v PPM in so razdeljene na PPM
                pod LSL, PPM nad USL in PPM skupaj. Pri ničti stopnji optimizacije
                (Navor_0L in Navor_0D) je bila opazovana uspešnost procesa nižja kot
                spodnja meja specifikacije, kar pomeni, da so bili izdelki pod standar-
                dom. Pri prvi stopnji optimizacije (Navor_1L in Navor_1D) se je opazo-
                vana uspešnost procesa izboljšala, vendar še vedno ni dosegla zgornje
                meje specifikacije. Pri tretji optimizaciji (Navor_3L in Navor_3D) se je
                opazovana uspešnost procesa izboljšala in dosegla nič PPM pod spo-
                dnjo mejo specifikacije ter nič PPM nad zgornjo mejo specifikacije, kar
                pomeni, da je proces dosegel optimalno uspešnost. Za primerjavo je
                treba vedeti, da industrijski standard podjetja zahteva, da se procesi
                izvajajo z manj kot 2 PPM nad spodnjo mejo specifikacije in manj kot
                2 PPM pod zgornjo mejo specifikacije, kar pomeni, da proces dosega 2
                PPM (HN110066–2012 in HN67025–2014).
                  Preglednica 5.18 prikazuje analizo eksplicitne notranje zmožnos-
                ti procesa vijačenja (angl. explicit internal capability), ki ocenjuje šte-
                vilo komponent, proizvedenih zunaj sprejemljivih meja (PPM < LSL
                spodnja meja in PPM > USL zgornja meja). V tem primeru smo me-
                rili navor in uporabljali kazalnike Navor_0L, Navor_0D, Navor_00L,
                Navor_00D, Navor_1L, Navor_1D, Navor_2L, Navor_2D, Navor_3L in
                Navor_3D. Vidimo, da je bila eksplicitna notranja zmožnost procesa
                vijačenja najboljša pri kazalnikih Navor_3L in Navor_3D, kjer je bilo 0
                komponent proizvedenih zunaj sprejemljivih meja. To kaže, da je bil
                proces vijačenja pri tretji optimizaciji stabilen in da ni bilo komponent,
                proizvedenih zunaj sprejemljivih meja.
                  Preglednica 5.19 prikazuje analizo eksplicitne splošne zmožnosti
                procesa vijačenja glede na navor. Ta analiza se uporablja za oceno, ko-
                liko proizvodov je bilo izdelanih znotraj sprejetih meja LSL in USL ter
                koliko izven teh meja. V našem primeru lahko vidimo, da je bila večina
                proizvodov izdelanih znotraj meja LSL in USL, kar pomeni, da proces
                vijačenja deluje uspešno. Vrednosti  PPM <  LSL predstavljajo število
                proizvodov, ki so bili izdelani z manjšim navorom, kot zahteva LSL,
                medtem ko vrednosti PPM > USL predstavljajo število proizvodov, ki


                            108
   103   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113