Page 253 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 253

Recenziji





             Monografija prinaša celovito predstavitev manj razširjenih evropskih jezi-
             kov (termin »manj razširjeni jezik« je natančneje predstavljen v prvem po-
             glavju monografije) oz. sociolingvističnih okoliščin in jezikovnih politik,
             ki so usmerjale/usmerjajo njihovo rabo. Glede na področje, s katerim se
             raziskovalno ukvarja avtor monografije, je v dokumentu najbolj temeljito
             predstavljeno aktualno stanje furlanščine, in sicer skupaj z zgodovinskimi
             razlogi zanj. Obravnava je zelo aktualna in temelji na dokumentu Evrop-
             ska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih, (angl. The European Char-
             ter for Regional and Minority Languages – melrj) – deklaracija je bila
             sprejeta v okviru Sveta Evrope leta 1992. Njena glavna naloga je zaščita teh
             jezikov in kulturne dediščine, povezane z njimi, ter njihova revitalizacija,
             ob tem pa promocija evropske jezikovne raznolikosti. Po mojem védenju
             gre za prvo takó celostno predstavitev te teme v slovenskem jeziku.
               V drugem poglavju se avtor ukvarja s pojmoma vitalnost in ogroženost
             jezikov, pri čemer največ pozornosti namenja slovenščini, ki eksistenčno
             »[...] ni ogrožena, pač pa neizpodbitno drži, da je jezik deležen številnih
             poenostavitev, ki jih slovenski govorec, pripadnik starejših ali srednjih ge-
             neracij, zaenkrat še občuti kot odstopanja, kot anomalije ali celo svojemu
             jeziku in narodu storjeno krivico oz. kot napad na svojo identiteto [...]«,
             pri čemer pa avtor poudarja, da »[...]so spremembe pač del življenja vsa-
             kega jezika in ker sevsako življenjenekegadne izteče,jeseveda normalno,
             datudi jezikpodoločenemobdobjuugasne[...]«.Vnadaljevanjuseukvarja
             z jezikovno asimilacijo in transformacijo kot naravnim potekom življe-
             nja jezika (v tem okviru posebno pozornost namenja stari grščini, latin-
             ščini in hebrejščini). S sklicevanjem na unesco-v Atlas ogroženih jezikov
             sveta (angl. unesco’s Atlas of the World’s Languages in Danger) prikaže
             njegovo šeststopenjsko lestvico ogroženosti jezikov: safe/varen, vulne-
             rable/ranljiv, definitely endangered/dejansko ogrožen, severely endange-
             red/resno ogrožen, critically endangered/skrajno ogrožen, extinct/izumrl,
             ob tem pa predstavlja še perilingvistiko in preventivno lingvistiko, ki sta
             novejši veji jezikoslovja, posvečeni jezikovni politiki oz. pripravljanju sklo-
             pov orodij in strategij za preprečevanje izginjanja ogroženih jezikov. Sledi
             predstavitev planskih jezikov (npr. esperanta), v 5. poglavju pa opis revita-
             lizacije nekaterih že asimiliranih manj razširjenih evropskih jezikov (npr.
             kornijščine in manške gelščine v Veliki Britaniji) ter jezikovne politike ne-


                                                                            251
   248   249   250   251   252   253   254   255   256   257   258