Page 255 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Recenziji

Knjigaprinašapoglobljenuvidvproblematikemanj razširjenih jezikov(da-
lje mrj) različnih jezikovnih vej v Evropi ter jezikovnih politik v povezavi
s temi jeziki.
Z natančno sociolingvistično analizo je prikazan družbeni položaj narav-
nih jezikov, ki so živi ali že izumrli, ter umetnih jezikov, kot tudi poskusi
združitve jezikov, kot je bil primer medslovanščine. V analizo je zajet ve-
lik nabor mrj s celotnega območja Evrope, med njimi tudi za slovenskega
bralca popolnoma neznani mrj ugrofinske podskupine uralske jezikovne
skupine, tj. estonščina, laponščina in karelščina na Karelskem polotoku,
kot tudi malteščina, ki je arabskega izvora, ter baskovščina kot predindoe-
vropski jezik.
Avtor ugotavlja, da se statusi posameznih mrj razlikujejo predvsem
glede na jezikovne politike posameznih držav. Ob tem izvemo, da je v
Evropi med mrj največ takih, ki jim doslej še ni uspelo preseči statusa
manjšinskega ali regionalnega jezika, da pa je hkrati malo takih, ki nimajo
nikakršnega statusa. Taki so npr. romski jeziki ter turščina na Cipru. Av-
tor tudi ugotavlja, da status mrj ni nujno pogojen s političnim sistemom
države, v kateri se govori. Nekatere države, med njimi Francija, ki velja
za domovino »svobode, bratstva in enotnosti«, v svoji ustavi kot uradni
jezik navajajo le prevladujoči jezik, kljub prisotnosti velikega števila mrj
na njenem ozemlju. Nadalje se avtor posveti pregledu pravne zaščite po-
sameznih mrj in na tem področju ugotavlja heterogenost že v zapisanih
državljanskih pravicah, še večje neskladje pa med zapisom pravic in njiho-
vim dejanskim uveljavljanjem.
Toda kot kažejo izsledki pričujoče raziskave, se tudi v govorcih samih
kažejo podedovani obrazci jezikovnega obnašanja, ki perpetuirajo svojemu
lastnemu jeziku nasprotujoče si obnašanje. Hkrati pa se odnos govorcev do
svojega maternega jezika v zadnjih desetletjih spreminja, kar sproža revita-
lizacijo posameznih mrj. Kot kaže raziskava, ta navadno ni spodbujena od
vlad, tj. političnih akterjev, ampak društev, nevladnih organizacij in ozave-
ščenih posameznikov. Ključno pa je, kot v delu izpostavlja avtor, da zgledi
ozaveščenih govorcev kažejo pot manj ozaveščenim ter da politični odloče-
valci, ki sprejemajo jezikovne politike, ozaveščenim posameznikom pridejo
nasproti in vzpostavljajo mrj boljše pogoje za preživetje, tj. da vzpostavijo
vzgojno-izobraževalne sisteme, v katerih bo mogoče otroke opremiti z do-
volj visokimi bralno-pisnimi kompetencami v njihovem maternem jeziku,
da bodo tega naprej razvijali v vsej njegovi funkcijski polnosti.
V vsebinskem smislu je delo primerno za objavo, saj prinaša celovit in
temeljit pregled manj razširjenih tako živih kot tudi izumrlih, naravnih ter

253