Page 229 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 229
Prostočasna uporaba računalnika osemletnikov
Slika 1 0 minut 8 58
30 minut
Čas, ki ga učenci dnevno 60 minut 25
porabijo za računalnikom 120 minut ali več 9
preživijo za računalnikom (pri tem nismo ločili med delovnim dnem in viken-
dom).² Slika 1 nam kaže čas, ki ga anketirani učenci preživijo za računalnikom.
8 osemletnikov je odgovorilo, da dnevno ne preživi nič časa za računal-
nikom, 58 učencev dnevno uporablja računalnik približno 30 minut, 25
učencev dnevno prebie eno uro za računalnikom, 9 učencev pa uporablja
računalnik 2 uri ali več. Pomembno je poudariti, da smo učence z vprašanjem
usmerili le na čas, ki ga preživijo za računalnikom, nismo pa jih povprašali o
času, ki ga preživijo pred televizijo ali telefonom. Čas, namenjen uporabi teh-
nologije, je potrebno seštevati, da dobimo realno sliko o tem, koliko časa naši
otroci namenijo »druženju« s tehnologijo. Za relevantne podatke o skupnem
času bi bilo potrebno v raziskavo vključiti tudi starše, saj imajo otroci zaradi
ugodja, ki ga občutijo pri uporabi tehnologije, pogosto nerealne predstave
o času, ki je pri tem minil. Žumarova (2015) pravi da je svet računalništva za
otroke zelo privlačen zaradi svoje interaktivnosti, dostopnosti in preprosto-
sti. Otroci se tehnologije ne bojijo, z veseljem preizkušajo njene možnosti in
uporabljajo najnovejše naprave (Žumarova 2015). Volk idr. (2017) so ugotovili,
da učenci nalogo na aplikaciji rešujejo intuitivno, kar pomeni da velikokrat ne
berejo navodil, ki jih aplikacija ponuja, ampak raje preizkušajo funkcije apli-
kacije in na podlagi povratne informacije o pravilni oz. napačni rešitvi skle-
pajo o zakonitostih posamezne aplikacije.
Preverili smo, ali obstajajo razlike med spoloma v dnevni uporabi računal-
nika. Preglednica 4 nam prikazuje, koliko časa dnevno preživijo deklice in ko-
liko časa dnevno dečki za računalniki. Vidimo, da 76 deklic preživi dnevno
za računalnikom 30 minut ali manj, medtem ko 42 dečkov preživi dnevno
za računalnikom 60 minut ali več. Razlike med spoloma so statistično po-
membne χ2 (3) 14,723, p = 0,002, kar pomeni, da obstaja pri našem vzorcu
povezava med časom, ki ga otrok porabi pred računalnikom in spolom; de-
klice porabijo manj časa kot dečki pred računalnikom.
Do podobnih ugotovitev, in sicer, da deklice prebijejo manj ur za računal-
nikom in pri igranju računalniških iger v primerjavi z dečki so prišli v različnih
raziskavah v različnih obdobjih (Livingston in Helsper 2007; Ofcom 2017), ven-
dar razlike med spoloma v najstniškem obdobju upadejo (Žumarova 2015).
² Učenci so odgovarjali, koliko časa dnevno jim starši dovolijo preživeti za računalnikom, saj je to
za njihovo starost najbolj predstavljiv čas, tako da je lahko količina realnega časa, preživetega
za računalnikom, višja.
229
Slika 1 0 minut 8 58
30 minut
Čas, ki ga učenci dnevno 60 minut 25
porabijo za računalnikom 120 minut ali več 9
preživijo za računalnikom (pri tem nismo ločili med delovnim dnem in viken-
dom).² Slika 1 nam kaže čas, ki ga anketirani učenci preživijo za računalnikom.
8 osemletnikov je odgovorilo, da dnevno ne preživi nič časa za računal-
nikom, 58 učencev dnevno uporablja računalnik približno 30 minut, 25
učencev dnevno prebie eno uro za računalnikom, 9 učencev pa uporablja
računalnik 2 uri ali več. Pomembno je poudariti, da smo učence z vprašanjem
usmerili le na čas, ki ga preživijo za računalnikom, nismo pa jih povprašali o
času, ki ga preživijo pred televizijo ali telefonom. Čas, namenjen uporabi teh-
nologije, je potrebno seštevati, da dobimo realno sliko o tem, koliko časa naši
otroci namenijo »druženju« s tehnologijo. Za relevantne podatke o skupnem
času bi bilo potrebno v raziskavo vključiti tudi starše, saj imajo otroci zaradi
ugodja, ki ga občutijo pri uporabi tehnologije, pogosto nerealne predstave
o času, ki je pri tem minil. Žumarova (2015) pravi da je svet računalništva za
otroke zelo privlačen zaradi svoje interaktivnosti, dostopnosti in preprosto-
sti. Otroci se tehnologije ne bojijo, z veseljem preizkušajo njene možnosti in
uporabljajo najnovejše naprave (Žumarova 2015). Volk idr. (2017) so ugotovili,
da učenci nalogo na aplikaciji rešujejo intuitivno, kar pomeni da velikokrat ne
berejo navodil, ki jih aplikacija ponuja, ampak raje preizkušajo funkcije apli-
kacije in na podlagi povratne informacije o pravilni oz. napačni rešitvi skle-
pajo o zakonitostih posamezne aplikacije.
Preverili smo, ali obstajajo razlike med spoloma v dnevni uporabi računal-
nika. Preglednica 4 nam prikazuje, koliko časa dnevno preživijo deklice in ko-
liko časa dnevno dečki za računalniki. Vidimo, da 76 deklic preživi dnevno
za računalnikom 30 minut ali manj, medtem ko 42 dečkov preživi dnevno
za računalnikom 60 minut ali več. Razlike med spoloma so statistično po-
membne χ2 (3) 14,723, p = 0,002, kar pomeni, da obstaja pri našem vzorcu
povezava med časom, ki ga otrok porabi pred računalnikom in spolom; de-
klice porabijo manj časa kot dečki pred računalnikom.
Do podobnih ugotovitev, in sicer, da deklice prebijejo manj ur za računal-
nikom in pri igranju računalniških iger v primerjavi z dečki so prišli v različnih
raziskavah v različnih obdobjih (Livingston in Helsper 2007; Ofcom 2017), ven-
dar razlike med spoloma v najstniškem obdobju upadejo (Žumarova 2015).
² Učenci so odgovarjali, koliko časa dnevno jim starši dovolijo preživeti za računalnikom, saj je to
za njihovo starost najbolj predstavljiv čas, tako da je lahko količina realnega časa, preživetega
za računalnikom, višja.
229
