Page 57 - Zakaj Črtomir ne umre? Preobrazbe nacionalnega mita: zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
z dve leti, 20. oktobra 2010, pa so se za inscenacijo Krsta pri Savici odločili tudi v Lutkovnem gledališču
Maribor (režija: Andreja Kovač).11 Šlo je za hibridno obliko uprizoritve, saj so v njej uporabljali lutke, hkrati pa so
bili nekateri deli dramsko odigrani (na primer govor Črtomira (Vito Weis), ki se pojavi v Uvodu Krsta pri Savici).
Ustvarjalci predstave so se odločili za kronološko pripoved zgodbe in so se v tem smislu oddaljili od Prešernove
pesnitve, kjer se dogajanje ne ujema z dejanskim zaporedjem dogodkov. Sicer pa je šlo v večini za recital,
podprt z estetsko zasnovanimi odrskimi slikami, ki niso ustvarjale »spektakelskega formalizma, temveč odrsk[i]
obred[…], kjer je vse podrejeno vzvišenemu, eteričnemu, brezsnovnemu.« (Rak) Ritem uprizoritve je bil zelo
počasen, prav tako so bili prisotni daljši premori, ki so gradili svet »davno izginulih svetov, ki nas vedno znova
nagovarjajo, saj se identične usodne dileme posameznika in skupnosti vedno znova ciklično ponavljajo«. (prav
tam)12
Kot vidimo, je bilo Prešernovo besedilo na odru institucionalnega gledališča v Sloveniji nazadnje uprizorjeno
pred enajstimi leti. Gre za dovolj dolgo obdobje, da ga je zaradi sprememb na vseh področjih življenja
(družbenem, političnem, tehnološkem, ekonomskem itn.) možno brati drugače. Kako je torej smiselno Krst
brati danes, kaj je tisto, kar je v njem najbolj »sodobno«, in na kaj se bo osredotočala tokratna odrska
priredba Krsta pri Savici, ki jo je pripravila režiserka uprizoritve Katja Pegan?
Črtomir in Bogomila v objemu.
Plešeta. Ali tudi ne.
Glasba, ples. Ali tudi ne.
Njuna tišina. Ja.
Njuna glasna tišina, ki ju vleče narazen. Njuna tišina, ki jima onemogoča, da bi objem trajal večno. Njuna tišina in zvok
Črtomirjevih misli, ki se predvaja na posnetku v ozadju. Misli, za katere ve, da se ne morejo spremeniti v besede. Ne
morejo postati resnične.
Verjetno je to ena izmed močnejših – vizualnih in pomenskih – slik tokratne uprizoritve Krsta pri Savici. In iz te
izhajajoč se ponujajo tudi vprašanja o Črtomiru, Bogomili, njuni ljubezni in tem, kako sta razumljena danes, ter
pomembnejše – kdo sta Črtomir in Bogomila danes.
Morda se bomo odgovoru najbolj približali, če si pogledamo dramatizacijo pesnitve. Tudi za tokratno
uprizoritev je bilo treba pesnitev adaptirati. Adaptacija besedila od Prešernovih besed ohranja samo tisto, kar
je za tokratno uprizoritev nujno, in se s tem tako osredotoča predvsem na to, da zgodbo pove skozi prizmo
njune nemogoče združitve in ljubezni. Prešeren je svojo pesnitev sestavil iz treh delov: soneta, posvečenega
Matiju Čopu, Uvoda in Krsta. Tudi adaptacija, ki jo bo mogoče videti junija 2021, je sestavljena iz treh (oziroma
štirih) delov, ki se ne prekrivajo s Prešernovimi.
Prvi del »Pred bitko« se začne na blejskem otoku, kjer vidimo Bogomilo, ki skupaj z deklicami poje, pleše in
opravlja različna opravila. Staroslav in Ženska (dramski lik, ki ga v Prešernovi pesnitvi ni) pa s Prešernovimi
besedami, ki so sicer prenesene v sodobnejši jezik (Aleš Valič), orisujeta kontekst (opredelitev kraja, časa) in
predstavita Bogomilo. Temu sledi znana slika – Črtomir, skupaj z darili, prispe na otok, pri čemer sam pove:
»Darovat boginji prinesel sem na otok / od tega, kar raste pri mojem gradu, / od črede, žita in letine sadja[.]«
V nadaljevanju se (tako kot pri Prešernu) izjemno hitro zgodi vse od tega, da se Črtomir in Bogomila zaljubita,
sta skupaj srečna leto dni pa vse do tega, da se morata ločiti, saj gre Črtomir »bojevat boj brez upa zmage«.
Drugi del »Po bitki« se začne s Črtomirom, ki pri Bohinjskem jezeru razmišlja o samomoru. Tudi v tokratni
priredbi je Bogomila tista, ki »mu predrzno roko ustavi«, in tudi tokrat sreča Ribiča, ki ga odpelje v varno
zavetje, saj ga povsod iščejo kristjani. Dialoga med Črtomirom in Ribičem Prešeren ni zapisal, zato je
na podlagi verznega zapisa nastal dialog, v katerem si izmenjata štiri replike, ki vsebujejo vse potrebne
informacije za razumevanje Prešernove zgodbe.
11 Igra: Maksimilijan Dajčman, Davorin Kramberger, Metka Jurc, Barbara Jamšek, Maruša Majer, Vito Weis.
12 V besedilo so vključene uprizoritve, ki so evidentirane na spletni strani SiGledal ter nastale na podlagi Prešernove pesnitve.
55
Maribor (režija: Andreja Kovač).11 Šlo je za hibridno obliko uprizoritve, saj so v njej uporabljali lutke, hkrati pa so
bili nekateri deli dramsko odigrani (na primer govor Črtomira (Vito Weis), ki se pojavi v Uvodu Krsta pri Savici).
Ustvarjalci predstave so se odločili za kronološko pripoved zgodbe in so se v tem smislu oddaljili od Prešernove
pesnitve, kjer se dogajanje ne ujema z dejanskim zaporedjem dogodkov. Sicer pa je šlo v večini za recital,
podprt z estetsko zasnovanimi odrskimi slikami, ki niso ustvarjale »spektakelskega formalizma, temveč odrsk[i]
obred[…], kjer je vse podrejeno vzvišenemu, eteričnemu, brezsnovnemu.« (Rak) Ritem uprizoritve je bil zelo
počasen, prav tako so bili prisotni daljši premori, ki so gradili svet »davno izginulih svetov, ki nas vedno znova
nagovarjajo, saj se identične usodne dileme posameznika in skupnosti vedno znova ciklično ponavljajo«. (prav
tam)12
Kot vidimo, je bilo Prešernovo besedilo na odru institucionalnega gledališča v Sloveniji nazadnje uprizorjeno
pred enajstimi leti. Gre za dovolj dolgo obdobje, da ga je zaradi sprememb na vseh področjih življenja
(družbenem, političnem, tehnološkem, ekonomskem itn.) možno brati drugače. Kako je torej smiselno Krst
brati danes, kaj je tisto, kar je v njem najbolj »sodobno«, in na kaj se bo osredotočala tokratna odrska
priredba Krsta pri Savici, ki jo je pripravila režiserka uprizoritve Katja Pegan?
Črtomir in Bogomila v objemu.
Plešeta. Ali tudi ne.
Glasba, ples. Ali tudi ne.
Njuna tišina. Ja.
Njuna glasna tišina, ki ju vleče narazen. Njuna tišina, ki jima onemogoča, da bi objem trajal večno. Njuna tišina in zvok
Črtomirjevih misli, ki se predvaja na posnetku v ozadju. Misli, za katere ve, da se ne morejo spremeniti v besede. Ne
morejo postati resnične.
Verjetno je to ena izmed močnejših – vizualnih in pomenskih – slik tokratne uprizoritve Krsta pri Savici. In iz te
izhajajoč se ponujajo tudi vprašanja o Črtomiru, Bogomili, njuni ljubezni in tem, kako sta razumljena danes, ter
pomembnejše – kdo sta Črtomir in Bogomila danes.
Morda se bomo odgovoru najbolj približali, če si pogledamo dramatizacijo pesnitve. Tudi za tokratno
uprizoritev je bilo treba pesnitev adaptirati. Adaptacija besedila od Prešernovih besed ohranja samo tisto, kar
je za tokratno uprizoritev nujno, in se s tem tako osredotoča predvsem na to, da zgodbo pove skozi prizmo
njune nemogoče združitve in ljubezni. Prešeren je svojo pesnitev sestavil iz treh delov: soneta, posvečenega
Matiju Čopu, Uvoda in Krsta. Tudi adaptacija, ki jo bo mogoče videti junija 2021, je sestavljena iz treh (oziroma
štirih) delov, ki se ne prekrivajo s Prešernovimi.
Prvi del »Pred bitko« se začne na blejskem otoku, kjer vidimo Bogomilo, ki skupaj z deklicami poje, pleše in
opravlja različna opravila. Staroslav in Ženska (dramski lik, ki ga v Prešernovi pesnitvi ni) pa s Prešernovimi
besedami, ki so sicer prenesene v sodobnejši jezik (Aleš Valič), orisujeta kontekst (opredelitev kraja, časa) in
predstavita Bogomilo. Temu sledi znana slika – Črtomir, skupaj z darili, prispe na otok, pri čemer sam pove:
»Darovat boginji prinesel sem na otok / od tega, kar raste pri mojem gradu, / od črede, žita in letine sadja[.]«
V nadaljevanju se (tako kot pri Prešernu) izjemno hitro zgodi vse od tega, da se Črtomir in Bogomila zaljubita,
sta skupaj srečna leto dni pa vse do tega, da se morata ločiti, saj gre Črtomir »bojevat boj brez upa zmage«.
Drugi del »Po bitki« se začne s Črtomirom, ki pri Bohinjskem jezeru razmišlja o samomoru. Tudi v tokratni
priredbi je Bogomila tista, ki »mu predrzno roko ustavi«, in tudi tokrat sreča Ribiča, ki ga odpelje v varno
zavetje, saj ga povsod iščejo kristjani. Dialoga med Črtomirom in Ribičem Prešeren ni zapisal, zato je
na podlagi verznega zapisa nastal dialog, v katerem si izmenjata štiri replike, ki vsebujejo vse potrebne
informacije za razumevanje Prešernove zgodbe.
11 Igra: Maksimilijan Dajčman, Davorin Kramberger, Metka Jurc, Barbara Jamšek, Maruša Majer, Vito Weis.
12 V besedilo so vključene uprizoritve, ki so evidentirane na spletni strani SiGledal ter nastale na podlagi Prešernove pesnitve.
55
