Page 13 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 13
RAZPRAVE, ŠTUDIJE

Marko Kerševan

LUTHROV/REFORMATORSKI»KOPERNIKANSKI
OBRAT« V TEOLOGIJI IN HABITUS
»MODERNEGA ČLOVEKA«

V mnogih okoljih, tudi našem, se je vse do novejšega časa ob reforma-
ciji največ govorilo in pisalo o zunanjih okoliščinah, na primer o neredu
in zlorabah v takratni cerkvi, o političnih protislovjih takratne Evrope,
o egoističnih materialnih in političnih interesih plemiških in mestnih
privržencev reformacije, na primer o njihovem pohlepu po cerkvenih
posestvih in cerkveni moči, vse do izpostavljanja nekih resničnih ali
izmišljenih osebnih lastnosti in slabosti vodilnih reformatorjev, pred-
vsem seveda Luthra. S tem naj bi bile pogojene in pojasnjene tudi bolj
ali manj zgolj negativne posledice njihovega delovanja: delitev in cepi-
tev krščanstva in cerkve vse do verskih vojn, razpad enotnosti krščanske
Evrope, upad vernosti in začetek sekularizacije; če je bilo že kaj pozitiv-
nega v idejah in ravnanjih reformatorjev, da je bilo to znano in spozna-
no v cerkvi ali zunaj nje že pred njimi in bi se uveljavilo tudi brez njih.

Za 500-letnico reformacije lahko rečemo, da jo obeležuje konec
prevlade takega pristopa. Tudi v Katoliški cerkvi, ne nazadnje z II. va-
tikanskim koncilom in sedanjim papežem, je prišla v ospredje pozor-
nost do pozitivnih spodbud in dosežkov reformacije (ob skupnem kato-
liškem in protestantskem obžalovanju negativnih posledic in priznanju
krivde zanje na obeh straneh) (Dieter 2017, 183; dokument Od konflikta
do skupnosti 2016, 89–91).V najnovejši in najizčrpnejši Luthrovi biogra-
fiji nemškega zgodovinarja Heinza Schillinga je tako ob vsem uvidu v
globino in širino stanja in dogajanja, ki je predhodilo Luthrovemu de-
lovanju in ga spremljalo, jasno poudarjen ključni Luthrov prispevek, ki

11
   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18