Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 10
beseda urednika
Bilo je povedano prinaša ob Cankarjevi 100-letnici, kar je povedal
Ivan Cankar o(b) Trubarju v svojih dveh predavanjih leta 1908 . Kot obi-
čajno je ponatisnjeno/izbrano besedilo tudi tokrat opremljeno s pojas-
nili in z opombami, ki jih zahteva sedanje (ne)poznavanje Trubarja (in
Cankarja). Za taka nujna pojasnila in opombe je poskrbel Dušan Voglar,
ki je ključne odlomke Cankarjevih predavanj tudi izbral.
Razgledi, vpogledi ponujajo kritičen vpogled v dve izjemno po-
membni publikaciji. Vincenc Rajšp predstavlja reprezentativni jubilej-
ni zbornik Europa reformata 1517–2017 s prikazom mestnih središč in
z njimi povezanih vodilnih osebnosti evropske reformacije (abeced
no) od Antwerpna (z Viljemom Oranjskim) do Züricha (s Zwinglijem
in z Bullingerjem). Med 48 »mesti reformacije« je predstavljena tudi
Ljubljana s Primožem Trubarjem (avtorja izvrstnega prikaza sta nemška
zgodovinarja Anton Schindling in Dennis Schmidt). Marko Kerševan
predstavi in (tudi kritično) komentira do sedaj najobsežnejšo mono-
grafijo o Trubarjevi teologiji, ki jo je za jubilejno leto napisal in izdal
Gerhard Giesemann. Nemški poznavalec in raziskovalec slovenskega
protestantizma in protestantike se osredotoča na – doslej neopravlje-
no – primerjalno analizo Trubarjevih slovenskih besedil in nemških
ali latinskih – posebej Luthrovih – tekstov, ki jih je Trubar prevajal,
povzemal ali se nanje opiral in skliceval. Na tej osnovi skuša utemel
jeno odgovoriti na vprašanje, kaj je (in kaj ni) »Trubarjeva teologija«,
pri čemer kritično zav rača nekatere po njegovem prehitre, neutemelje-
ne ali preprosto napačne presoje starejših in novejših slovenskih raz
iskovalcev. Kerševanovemu prikazu in komentarju je dodan (z avtorje-
vim dovoljenjem) slovenski prevod izbranih odlomkov Giesemannovega
dela, predvsem njegovi Zaključki. Delo naj bi v celoti kmalu izšlo tudi v
slovenskem prevodu Fanike Krajnc - Vrečko in Edija Vrečka (†) pri za-
ložbi ZRC SAZU.
V tokratni številki sta objavljena dva Portreta zaslužnih za raziskovan
je in poznavanje protestantizma na Slovenskem. Vincenc Rajšp je pri-
speval portret Matije Murka (1861–1952) in omogočil vsaj začetno se
znanjenje tudi z manj poznanimi mislimi tega uglednega in vplivnega,
a danes pri nas premalo poznanega raziskovalca in presojevalca (pome-
8
Bilo je povedano prinaša ob Cankarjevi 100-letnici, kar je povedal
Ivan Cankar o(b) Trubarju v svojih dveh predavanjih leta 1908 . Kot obi-
čajno je ponatisnjeno/izbrano besedilo tudi tokrat opremljeno s pojas-
nili in z opombami, ki jih zahteva sedanje (ne)poznavanje Trubarja (in
Cankarja). Za taka nujna pojasnila in opombe je poskrbel Dušan Voglar,
ki je ključne odlomke Cankarjevih predavanj tudi izbral.
Razgledi, vpogledi ponujajo kritičen vpogled v dve izjemno po-
membni publikaciji. Vincenc Rajšp predstavlja reprezentativni jubilej-
ni zbornik Europa reformata 1517–2017 s prikazom mestnih središč in
z njimi povezanih vodilnih osebnosti evropske reformacije (abeced
no) od Antwerpna (z Viljemom Oranjskim) do Züricha (s Zwinglijem
in z Bullingerjem). Med 48 »mesti reformacije« je predstavljena tudi
Ljubljana s Primožem Trubarjem (avtorja izvrstnega prikaza sta nemška
zgodovinarja Anton Schindling in Dennis Schmidt). Marko Kerševan
predstavi in (tudi kritično) komentira do sedaj najobsežnejšo mono-
grafijo o Trubarjevi teologiji, ki jo je za jubilejno leto napisal in izdal
Gerhard Giesemann. Nemški poznavalec in raziskovalec slovenskega
protestantizma in protestantike se osredotoča na – doslej neopravlje-
no – primerjalno analizo Trubarjevih slovenskih besedil in nemških
ali latinskih – posebej Luthrovih – tekstov, ki jih je Trubar prevajal,
povzemal ali se nanje opiral in skliceval. Na tej osnovi skuša utemel
jeno odgovoriti na vprašanje, kaj je (in kaj ni) »Trubarjeva teologija«,
pri čemer kritično zav rača nekatere po njegovem prehitre, neutemelje-
ne ali preprosto napačne presoje starejših in novejših slovenskih raz
iskovalcev. Kerševanovemu prikazu in komentarju je dodan (z avtorje-
vim dovoljenjem) slovenski prevod izbranih odlomkov Giesemannovega
dela, predvsem njegovi Zaključki. Delo naj bi v celoti kmalu izšlo tudi v
slovenskem prevodu Fanike Krajnc - Vrečko in Edija Vrečka (†) pri za-
ložbi ZRC SAZU.
V tokratni številki sta objavljena dva Portreta zaslužnih za raziskovan
je in poznavanje protestantizma na Slovenskem. Vincenc Rajšp je pri-
speval portret Matije Murka (1861–1952) in omogočil vsaj začetno se
znanjenje tudi z manj poznanimi mislimi tega uglednega in vplivnega,
a danes pri nas premalo poznanega raziskovalca in presojevalca (pome-
8
