Page 13 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvod 13
polnjujejo in kako pri tem operirajo s konkurenčnimi simboli ter, ne na-
zadnje, kako se te posebnosti odražajo v razvoju vinskega turizma.
Glavni namen je torej raziskati interakcijo, vzajemno soodvisnost in
povezanost, med elementi oblikovanja (in promocije) identitete vinske re-
gije ter procesom razvoja vinskega turizma, in sicer na primeru vinoro-
dnega okoliša (vinske regije) Slovenske Istre. Na podlagi študije primera
bi ob zagotovitvi potrebnih vhodnih parametrov lahko oblikovali sploš-
no veljavni model, ki bi bil uporaben za preučevanje poljubnih vinskih re-
gij doma in po svetu. Za doseganje glavnega namena si tako zastavljamo
naslednje cilje:
1) Analizirati konstrukcijo identitete (vinske) regije Slovenske Istre
in preveriti identificirane elemente oziroma značilnosti regije
tudi v percepciji Slovenske Istre izven njenih meja (med prebival-
ci preostale Slovenije).
2) Z vpeljavo koncepta terroir pojasniti dilemo o t. i. avtohtonosti
oziroma udomačenosti (priporočenih, dovoljenih in starih lo-
kalnih) sort vinske trte za vinorodni okoliš Slovenska Istra v
kontekstu vinorodne dežele Primorske.
3) Primerjalno analizirati pridelavo grozdja in vina, potrošnjo in
vinski trg (regionalno, nacionalno in globalno).
4) Identificirati strategije oziroma politiko turistične promocije v
kontekstu razvoja vinskega turizma.
5) Raziskati poglede in pričakovanja glede razvoja vinskega turiz-
ma tako na strani ponudbe (vinarji in drugi lokalni akterji) kot
na strani povpraševanja (vinski turisti).
6) Na podlagi analize statističnih podatkov in terenske raziskave
ugotoviti stopnjo razvitosti vinskega turizma v Slovenski Istri.
7) Povezati koncepte identitete vinske regije, terroirja in vinskega
turizma ter poiskati povezave oziroma ujemanje med vinsko in
turistično regijo.
8) Opredeliti, kaj zajema koncept vinskega turizma na primeru Slo-
venske Istre.
Porajajo se številna raziskovalna vprašanja, na katera je težko hipote-
tično odgovarjati, kot npr.:
Kako (na podlagi katerih kriterijev) je potekala regionalizacija (rajo-
nizacija) oziroma delitev na vinorodne okoliše? Kakšno je ujemanje med
vinogradniško rajonizacijo in geografsko regionalizacijo na Primorskem
in ali se je ta delitev v primeru Slovenske Istre umestila na že predhodno
arbitrarno postavljeno regionalno strukturo?
polnjujejo in kako pri tem operirajo s konkurenčnimi simboli ter, ne na-
zadnje, kako se te posebnosti odražajo v razvoju vinskega turizma.
Glavni namen je torej raziskati interakcijo, vzajemno soodvisnost in
povezanost, med elementi oblikovanja (in promocije) identitete vinske re-
gije ter procesom razvoja vinskega turizma, in sicer na primeru vinoro-
dnega okoliša (vinske regije) Slovenske Istre. Na podlagi študije primera
bi ob zagotovitvi potrebnih vhodnih parametrov lahko oblikovali sploš-
no veljavni model, ki bi bil uporaben za preučevanje poljubnih vinskih re-
gij doma in po svetu. Za doseganje glavnega namena si tako zastavljamo
naslednje cilje:
1) Analizirati konstrukcijo identitete (vinske) regije Slovenske Istre
in preveriti identificirane elemente oziroma značilnosti regije
tudi v percepciji Slovenske Istre izven njenih meja (med prebival-
ci preostale Slovenije).
2) Z vpeljavo koncepta terroir pojasniti dilemo o t. i. avtohtonosti
oziroma udomačenosti (priporočenih, dovoljenih in starih lo-
kalnih) sort vinske trte za vinorodni okoliš Slovenska Istra v
kontekstu vinorodne dežele Primorske.
3) Primerjalno analizirati pridelavo grozdja in vina, potrošnjo in
vinski trg (regionalno, nacionalno in globalno).
4) Identificirati strategije oziroma politiko turistične promocije v
kontekstu razvoja vinskega turizma.
5) Raziskati poglede in pričakovanja glede razvoja vinskega turiz-
ma tako na strani ponudbe (vinarji in drugi lokalni akterji) kot
na strani povpraševanja (vinski turisti).
6) Na podlagi analize statističnih podatkov in terenske raziskave
ugotoviti stopnjo razvitosti vinskega turizma v Slovenski Istri.
7) Povezati koncepte identitete vinske regije, terroirja in vinskega
turizma ter poiskati povezave oziroma ujemanje med vinsko in
turistično regijo.
8) Opredeliti, kaj zajema koncept vinskega turizma na primeru Slo-
venske Istre.
Porajajo se številna raziskovalna vprašanja, na katera je težko hipote-
tično odgovarjati, kot npr.:
Kako (na podlagi katerih kriterijev) je potekala regionalizacija (rajo-
nizacija) oziroma delitev na vinorodne okoliše? Kakšno je ujemanje med
vinogradniško rajonizacijo in geografsko regionalizacijo na Primorskem
in ali se je ta delitev v primeru Slovenske Istre umestila na že predhodno
arbitrarno postavljeno regionalno strukturo?
