Page 12 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
Vinski turizem z geografskim poreklom
zvoja ter glede promocije identitete vinskih regij se pojavljajo. Pri kon-
ceptualizaciji vinskoturistične destinacije (regije) gre torej za vzajemno
prepletanje dveh vidikov. Na eni strani lahko obstoječa ali potencialna
turistična destinacija/regija osmišlja in nadgrajuje svoj obstoj v poveza-
vi z vinom, obratno pa lahko vinarji svoje vinske kleti preusmerjajo v tu-
ristične atrakcije.
Na neki kritični točki dovolj intenzivnega vključevanja lahko to v šir-
šem smislu postane pomembna sestavina konkretne vinske regije. V tem
kontekstu je zato pomembno preučiti pričakovanja, poglede in zahteve
vinskih turistov (tj. potrošnikov) na eni strani ter pristope in poglede ak-
terjev na strani proizvodnje oziroma pridelave in ponudbe (vinarjev in
načrtovalcev razvoja turističnih vsebin).
Teoretsko-metodološki okvir temelji na naslednjih izhodiščih:
12 – opredelitvi nekaterih pojmov, povezanih s konceptom regije, kot
so: »identiteta regije«, »vinska regija« in »terroir«, ter njihovi
rabi v znanstveni literaturi,
– opredelitvi povezave med vinsko regijo in vinskim turizmom
(koncept »vinskoturistična regija«),
– oblikovanju in razvoju identitete vinorodnega okoliša (vinske re-
gije) Slovenske Istre v kontekstu vinskega turizma.
Predstavljena teoretična izhodišča smo aplicirali na študiji primera –
na vinorodnem okolišu oziroma vinski regiji Slovenska Istra. Na ta na-
čin smo lahko teoretična izhodišča empirično preizkusili v konkretnem
prostoru, ko smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, z ugotovitva-
mi pa prispevali k dopolnitvam oziroma novim spoznanjem k že obsto-
ječim teorijam.
Nekoliko širše, v kontekstu slovenskih razmer, ožje pa v okviru vi-
norodne dežele Primorske, lahko za Slovensko Istro trdimo, da izkazu-
je relativno močno vinogradniško dejavnost s tradicijo, precej intenzivno
pridelavo značilnih sort grozdja in kakovostnega vina, nekoliko manj pa
morda izstopata podjetniški in povezovalni vidik, kar se posledično od-
raža tudi v razvoju vinskega turizma. Slovenska Istra je torej dokaj pre-
poznavna vinska regija z lastno identiteto in bolj ali manj izstopajočim
terroirjem.
Prav zaradi tega se zdi smiselno analizirati, kakšne strategije turistič-
nega razvoja in kakšno politiko glede oblikovanja »identitete regije« lah-
ko tu prepoznamo. Zanimivo je tudi opazovati, kako se (če sploh) geo-
grafsko poreklo odraža v kontekstu vinskega turizma, v kolikšni meri se
promocijske in turističnorazvojne strategije razlikujejo, ponavljajo ali do-
zvoja ter glede promocije identitete vinskih regij se pojavljajo. Pri kon-
ceptualizaciji vinskoturistične destinacije (regije) gre torej za vzajemno
prepletanje dveh vidikov. Na eni strani lahko obstoječa ali potencialna
turistična destinacija/regija osmišlja in nadgrajuje svoj obstoj v poveza-
vi z vinom, obratno pa lahko vinarji svoje vinske kleti preusmerjajo v tu-
ristične atrakcije.
Na neki kritični točki dovolj intenzivnega vključevanja lahko to v šir-
šem smislu postane pomembna sestavina konkretne vinske regije. V tem
kontekstu je zato pomembno preučiti pričakovanja, poglede in zahteve
vinskih turistov (tj. potrošnikov) na eni strani ter pristope in poglede ak-
terjev na strani proizvodnje oziroma pridelave in ponudbe (vinarjev in
načrtovalcev razvoja turističnih vsebin).
Teoretsko-metodološki okvir temelji na naslednjih izhodiščih:
12 – opredelitvi nekaterih pojmov, povezanih s konceptom regije, kot
so: »identiteta regije«, »vinska regija« in »terroir«, ter njihovi
rabi v znanstveni literaturi,
– opredelitvi povezave med vinsko regijo in vinskim turizmom
(koncept »vinskoturistična regija«),
– oblikovanju in razvoju identitete vinorodnega okoliša (vinske re-
gije) Slovenske Istre v kontekstu vinskega turizma.
Predstavljena teoretična izhodišča smo aplicirali na študiji primera –
na vinorodnem okolišu oziroma vinski regiji Slovenska Istra. Na ta na-
čin smo lahko teoretična izhodišča empirično preizkusili v konkretnem
prostoru, ko smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, z ugotovitva-
mi pa prispevali k dopolnitvam oziroma novim spoznanjem k že obsto-
ječim teorijam.
Nekoliko širše, v kontekstu slovenskih razmer, ožje pa v okviru vi-
norodne dežele Primorske, lahko za Slovensko Istro trdimo, da izkazu-
je relativno močno vinogradniško dejavnost s tradicijo, precej intenzivno
pridelavo značilnih sort grozdja in kakovostnega vina, nekoliko manj pa
morda izstopata podjetniški in povezovalni vidik, kar se posledično od-
raža tudi v razvoju vinskega turizma. Slovenska Istra je torej dokaj pre-
poznavna vinska regija z lastno identiteto in bolj ali manj izstopajočim
terroirjem.
Prav zaradi tega se zdi smiselno analizirati, kakšne strategije turistič-
nega razvoja in kakšno politiko glede oblikovanja »identitete regije« lah-
ko tu prepoznamo. Zanimivo je tudi opazovati, kako se (če sploh) geo-
grafsko poreklo odraža v kontekstu vinskega turizma, v kolikšni meri se
promocijske in turističnorazvojne strategije razlikujejo, ponavljajo ali do-
