Page 131 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 131
Ivana Paula Gortan - Carlin, Lorena Lazariæ, REGIONAL CULTURAL AWARENESS OF ...
Slu bene stranice Istarske upanije. Istarska kulturna strategija za razdoblje
2014.-2020. Available at:
http://www.istra-istria.hr/uploads/media/20140624_x2_iksHR_02.pdf
(accessed 29 April 2017).
Vidulin, Sabina, Martinoviæ, Vera. (2014). Umjetnièka glazba i oblikovanje kulturnoga
identiteta uèenika. Školski vjesnik 64, 4, 573-588.
Povzetek
Otroci pridobivajo znanja o kulturni dedišèini najprej v dru ini, kasneje pa v vrtcu in šoli.
S tradicijo sta povezani posameznikova identiteta in njegov odnos do materialne in
nematerialne zapušèine doloèene regije. Program medpredmetnih in interdisciplinarnih
vsebin dr avljanske vzgoje in izobra evanja za osnovne šole in srednje šole (Program
meðupredmetnih i interdisciplinarnih sadr aja graðanskog odgoja i obrazovanja za
osnovne i srednje škole – MZOS, 2014) in Istrska kulturna strategija za obdobje
2014-2020 (Istarska kulturna strategija za razdoblje 2014.-2020. - IKS2, 2014) dajeta
vrtcem in šolam osnovo za izobra evanje o temah, povezanih s tradicijo in z regionalno
dedišèino. V Istri nekatere projekte financira Istrska upanija. Za doseganje projektnih
ciljev je zelo pomembna kompetentnost vgojiteljev in razrednih uèiteljev za obravnavo
tem s podroèja kulturne dedišèine.
V raziskavi smo preuèevali, kakšen odnos imajo študenti vseh letnikov dodiplomskega
študija predšolske vzgoje in študenti razrednega pouka Univerze Jurja Dobrile v Puli
(N = 272) do regionalne kulturne dedišèine, zlasti glasbe. V vzorcu so bili teritorialno
zastopani študenti s skoraj vseh hrvaških regij (izjema je bila Dubrovniško – neretvanska
upanija). Predpostavljali smo, da študenti ne glede na upanijo, iz katere prihajajo,
menijo, da je vnos tradicijskega idioma v vzgojno-izobra evalni proces koristen (H1).
Predpostavljali smo tudi, da študenti, ki v vsakdanji komunikaciji uporabljajo nareèje,
namenjajo pozornost skrbi za ohranjanje regionalne dedišèine (H2). Raziskovalni
rezultati so potrdili obe hipotezi. V tretji hipotezi smo predpostavljali, da istrsko kulturno
dedišèino (pesmi, inštrumente, obièaje, glasbenike) boljše poznajo študenti, rojeni in
iveèi v Istri v primerjavi s študenti z drugih upanij. Rezultati so le deloma potrdili to
hipotezo (H3). Celotna raziskava je pokazala raven kulturne zavesti študentov, v kateri se
odra ajo tudi pomanjkljiva znanja in kompetence na obravnavanem podroèju. Za
izboljšanje stanja bi bilo potrebno v študijske programe vkljuèiti vsebine s podroèja
regionalne kulturne dedišèine.
131
Slu bene stranice Istarske upanije. Istarska kulturna strategija za razdoblje
2014.-2020. Available at:
http://www.istra-istria.hr/uploads/media/20140624_x2_iksHR_02.pdf
(accessed 29 April 2017).
Vidulin, Sabina, Martinoviæ, Vera. (2014). Umjetnièka glazba i oblikovanje kulturnoga
identiteta uèenika. Školski vjesnik 64, 4, 573-588.
Povzetek
Otroci pridobivajo znanja o kulturni dedišèini najprej v dru ini, kasneje pa v vrtcu in šoli.
S tradicijo sta povezani posameznikova identiteta in njegov odnos do materialne in
nematerialne zapušèine doloèene regije. Program medpredmetnih in interdisciplinarnih
vsebin dr avljanske vzgoje in izobra evanja za osnovne šole in srednje šole (Program
meðupredmetnih i interdisciplinarnih sadr aja graðanskog odgoja i obrazovanja za
osnovne i srednje škole – MZOS, 2014) in Istrska kulturna strategija za obdobje
2014-2020 (Istarska kulturna strategija za razdoblje 2014.-2020. - IKS2, 2014) dajeta
vrtcem in šolam osnovo za izobra evanje o temah, povezanih s tradicijo in z regionalno
dedišèino. V Istri nekatere projekte financira Istrska upanija. Za doseganje projektnih
ciljev je zelo pomembna kompetentnost vgojiteljev in razrednih uèiteljev za obravnavo
tem s podroèja kulturne dedišèine.
V raziskavi smo preuèevali, kakšen odnos imajo študenti vseh letnikov dodiplomskega
študija predšolske vzgoje in študenti razrednega pouka Univerze Jurja Dobrile v Puli
(N = 272) do regionalne kulturne dedišèine, zlasti glasbe. V vzorcu so bili teritorialno
zastopani študenti s skoraj vseh hrvaških regij (izjema je bila Dubrovniško – neretvanska
upanija). Predpostavljali smo, da študenti ne glede na upanijo, iz katere prihajajo,
menijo, da je vnos tradicijskega idioma v vzgojno-izobra evalni proces koristen (H1).
Predpostavljali smo tudi, da študenti, ki v vsakdanji komunikaciji uporabljajo nareèje,
namenjajo pozornost skrbi za ohranjanje regionalne dedišèine (H2). Raziskovalni
rezultati so potrdili obe hipotezi. V tretji hipotezi smo predpostavljali, da istrsko kulturno
dedišèino (pesmi, inštrumente, obièaje, glasbenike) boljše poznajo študenti, rojeni in
iveèi v Istri v primerjavi s študenti z drugih upanij. Rezultati so le deloma potrdili to
hipotezo (H3). Celotna raziskava je pokazala raven kulturne zavesti študentov, v kateri se
odra ajo tudi pomanjkljiva znanja in kompetence na obravnavanem podroèju. Za
izboljšanje stanja bi bilo potrebno v študijske programe vkljuèiti vsebine s podroèja
regionalne kulturne dedišèine.
131
