Page 122 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 122
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
– Tamburaška dejavnost pomeni prispevek h kreativni izrabi prostega èasa.
Ukvarjanje s to dejavnostjo vkljuèuje poleg vadenja skladb in usvajanja
literature, tudi kreativno sodelovanje pri pripravah na nastope, gostovanja v
drugih krajih in okoljih, kar vodi v nova spoznanja in poznanstva.
– Sodelovanje v tamburaškem orkestru ali skupini pomeni vzgojo za
vse ivljenjsko glasbeno udejstvovanje, ki se lahko uresnièuje v okviru
glasbenih društev ali drugih institucij, kar prispeva k bogatitvi ljubiteljske
kulture.
– Uspehi skupine pomenijo tudi uspehe za posameznike in s tem dvigovanje
èlovekove samopodobe, kar v mnogih primerih lahko pomeni razreševanje
osebnih problemov in v tem vzgojo sreènejših ljudi.
Izvajanje akcijskega projekta v praksi je pripeljalo do spoznanj o mo nostih
izvajanja tamburaške dejavnosti v osnovni šoli v obliki pouka v èasu
podaljšanega bivanja, glasbenega izbirnega predmeta, interesne dejavnosti,
kro ka ali nadstandardnega programa šola. Pouèevanje tamburic bi se v
osnovnošolskem izobra evanju lahko izvajalo tudi kot inštrumentalno poudarjen
pouk glasbene vzgoje oz. v obliki t. i. razrednega muziciranja, ki ga uvaja vedno
veè dr av, kar dokazujejo predstavljeni primeri v magistrski nalogi.
Akcijski projekt predstavlja izhodišèni predlog in nakazuje mo nosti
tovrstnega razvoja v drugih okoljih. Model bi bilo potrebno preizkusiti v širši
praksi in ga nadgraditi tako na didaktièno-metodiènem podroèju, kot tudi na
podroèju tamburaške literature. Ker vsa tovrstna literatura gradi na znaèilnostih
inštrumentov, bi bila primarno nujna akustièna raziskava, ki bi potrdila ali ovrgla
dosedanje naèine uglaševanja, ki se med posameznimi okolji razlikujejo.
Magistrska naloga eli nadaljevati delo, ki sta ga v Sloveniji prièela predvsem
Hrabroslav Otmar Vogriè in Vinko Vodopivec in prispevati k razvoju te
dejavnosti, njeni prepoznavnosti, vrednotenju, ohranjanju tradicije in k razvoju
aktivnega muziciranja v splošnem šolstvu ter dalje v ljubiteljski kulturni
dejavnosti.
Zagovor: 22. junija 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
122
– Tamburaška dejavnost pomeni prispevek h kreativni izrabi prostega èasa.
Ukvarjanje s to dejavnostjo vkljuèuje poleg vadenja skladb in usvajanja
literature, tudi kreativno sodelovanje pri pripravah na nastope, gostovanja v
drugih krajih in okoljih, kar vodi v nova spoznanja in poznanstva.
– Sodelovanje v tamburaškem orkestru ali skupini pomeni vzgojo za
vse ivljenjsko glasbeno udejstvovanje, ki se lahko uresnièuje v okviru
glasbenih društev ali drugih institucij, kar prispeva k bogatitvi ljubiteljske
kulture.
– Uspehi skupine pomenijo tudi uspehe za posameznike in s tem dvigovanje
èlovekove samopodobe, kar v mnogih primerih lahko pomeni razreševanje
osebnih problemov in v tem vzgojo sreènejših ljudi.
Izvajanje akcijskega projekta v praksi je pripeljalo do spoznanj o mo nostih
izvajanja tamburaške dejavnosti v osnovni šoli v obliki pouka v èasu
podaljšanega bivanja, glasbenega izbirnega predmeta, interesne dejavnosti,
kro ka ali nadstandardnega programa šola. Pouèevanje tamburic bi se v
osnovnošolskem izobra evanju lahko izvajalo tudi kot inštrumentalno poudarjen
pouk glasbene vzgoje oz. v obliki t. i. razrednega muziciranja, ki ga uvaja vedno
veè dr av, kar dokazujejo predstavljeni primeri v magistrski nalogi.
Akcijski projekt predstavlja izhodišèni predlog in nakazuje mo nosti
tovrstnega razvoja v drugih okoljih. Model bi bilo potrebno preizkusiti v širši
praksi in ga nadgraditi tako na didaktièno-metodiènem podroèju, kot tudi na
podroèju tamburaške literature. Ker vsa tovrstna literatura gradi na znaèilnostih
inštrumentov, bi bila primarno nujna akustièna raziskava, ki bi potrdila ali ovrgla
dosedanje naèine uglaševanja, ki se med posameznimi okolji razlikujejo.
Magistrska naloga eli nadaljevati delo, ki sta ga v Sloveniji prièela predvsem
Hrabroslav Otmar Vogriè in Vinko Vodopivec in prispevati k razvoju te
dejavnosti, njeni prepoznavnosti, vrednotenju, ohranjanju tradicije in k razvoju
aktivnega muziciranja v splošnem šolstvu ter dalje v ljubiteljski kulturni
dejavnosti.
Zagovor: 22. junija 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
122
