Page 5 - Management 16 (2021), številka 1
P. 5
ut Likar, Žiga Čepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom

in širšemu okolju, kar bo v prihodnje postalo nuja dajo se, da je v času nenehnih tehnoloških spre-
oziroma kar »preživetje« šol, saj prinaša nove mo- memb pomembno, da izobraževalni sistem sledi
žnosti in izzive, pri čemer naj bi bila zelo po- spremembam in potrebam na trgu dela ter se
membna komunikacija med sodelujočimi (Go- temu po potrebi prilagaja (Federal Ministry of
tvassli 2008). Temu dialogu z različnimi deležniki Economy, Family and Youth 2012). V Avstriji se
in skupnostjo pritrjujejo tudi Cankar, Deutsch in delodajalci že zgodaj vključijo v izobraževanje in
Trampuševa (2015), saj so lokalne in regionalne ga ves čas spremljajo, dopolnjujejo in izboljšu-
spodbude zelo pomembne za razvoj ustvarjalno- jejo, saj jim to zagotavlja, da bodo dobili ustrezno
sti in inovativnosti mladih, s skupnim ciljem, da usposobljen kader, za katerega ne bodo potrebni
se programi, projekti ter ostale dejavnosti uspe- dodatni stroški uvajanja. Velika razlika z našim
šno odvijajo in zaključijo. Pomembnosti sodelo- poklicnim izobraževalnim sistemom je v tem, da
vanja se zavedajo tako podjetja kot druge orga- je avstrijski bolj usmerjen v praktično usposablja-
nizacije, saj razumejo, da je v lokalnem okolju za nje, in sicer vajencem, ki se izobražujejo v učnem
lastno inovativnost potrebna tudi podpora ne- poklicu, nudijo spremljajoč in strokovno usmer-
posrednega okolja, ki zagotavlja dovolj spodbud jen pouk (dualno izobraževanje) ter podpirajo in
in podjetniških izzivov, in da mladi predstavljajo izpopolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splo-
njihov bodoči zaposlitveni potencial (Cankar, De- šno izobrazbo (Federal Ministry of Economy, Fa-
utsch in Trampuš 2015). mily and Youth 2012). V Avstriji vajeništvo po-
teka tako, da vajenci 80 odstotkov časa delajo v
Nova šolska zakonodaja poklicnega in stro- podjetju, le 20 odstotkov časa pa preživijo v šoli.
kovnega šolstva poudarja socialno partnerstvo, Pomembno je tudi dejstvo, da avstrijski model va-
ki temelji na večjem sodelovanju med gospodar- jeništva vključuje povezanost vseh socialnih par-
stvom in šolami. Šole želijo prisluhniti potrebam tnerjev (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
gospodarstva, želijo spoznati tok razvoja in novo- šport b. l.). Eden od teh partnerjev je gospodarska
sti v gospodarstvu, vse nastale spremembe vne- zbornica, ki je odgovorna za registracijo pogodb
sti v kurikul in ustrezno usposobiti dijake, da in tudi za to, da podjetja vajence ustrezno izučijo.
lahko takoj po končanem šolanju nastopijo z de- Njihov način vajeništva je tudi primer, ki kaže, da
lom (oecd 2018). ima povezovanje podjetij in mladih pomembno
vlogo pri preprečevanju brezposelnosti (Ministr-
Po drugi strani pa se namreč pojavlja težava, stvo za izobraževanje, znanost in šport b. l.). Av-
da v gospodarstvu niso zadovoljni s kadri, ki pri- strijska podjetja v vajeništvu vidijo naložbo za
hajajo neposredno iz šol: menijo, da nimajo po- prihodnost, saj na ta način najbolje kvalificirane
trebnega znanja, kar kaže na razkorak med gospo- delavce usposobijo po svojih merilih in potrebah
darstvom in šolstvom, ki se odraža tudi v struk- (Federal Ministry of Economy, Family and Youth
turni brezposelnosti. Formalna izobrazba, spo- 2012).
sobnosti in ostale lastnosti delovne sile se torej
ne ujemajo s pričakovanji delodajalcev. Ta razko- Finski šolski sistem na splošno velja za enega
rak med značilnostmi razpoložljive delovne sile, najboljših na svetu. Vzrok za visoko kakovost šol-
ki zaključi poklicno ali strokovno srednješolsko stva v tej državi so med drugim tudi inovacije in
izobraževanje, ter potrebami po delovni sili, ki jih visok družbeni status inovativnega dela učiteljev.
izkazuje gospodarstvo, bi bilo nujno treba premo- Po vsej državi imajo zelo močno medinstitucio-
stiti. nalno sodelovanje v raziskovalno-razvojni dejav-
nosti in tako ustvarjajo primerno podporno oko-
Podjetja se čedalje bolj zavedajo, da je pred- lje za mednarodno konkurenčna podjetja. Prav
vidljiva ponudba delavcev bistvena za njihov ra- tako tesno sodelujejo različni subjekti – ministr-
zvoj in preživetje nasploh, zato so ponekod že stva, financerji, univerze, raziskovalni inštituti
začela pritiskati na izobraževalne ustanove, da ipd., ki poudarjajo tehnične sposobnosti, ustvar-
svoje programe prilagodijo zahtevam industrije. jalnost, inovativnost, fleksibilnost in podjetni-
Teh pritiskov lahko pričakujemo čedalje več, zato štvo. V poklicnem izobraževanju mladih so na
nas zanima, koliko in kakšno povezovanje že ob- Finskem leta 1998 začeli z učenjem na delovnem
staja. mestu kot obvezno učno metodo, na področju
ocenjevanja pa je bilo leta 2006 vpeljano ocenje-
Dobre prakse iz tujine vanje s t. i. predstavitvami poklicnih kompetenc.
V Avstriji, npr., je sistem poklicnih šol primer Organizatorje poklicnega izobraževanja so usme-
dobre prakse povezovanja sfere izobraževanja in rili k vzpostavitvi velikih poklicnih šol, ki omogo-
trga dela. Zaradi tega imajo dobro razvito gospo-
darstvo in nizek odstotek brezposelnosti. Zave- management 16 (2021) številka 1 5
   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10