Page 4 - Management 16 (2021), številka 1
P. 4
ut Likar, Žiga Čepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom

Šolstvo Počasne Hitre Gospodarstvo
spremembe spremembe
(togost) (vezano na trg)

Trajnostno
sodelovanje = nujno!

Izmenjava Učenje drug Vsi pridobimo Prilagajanje
izkušenj od drugega

Slika 1 Neskladje v hitrosti sprememb

vljali 75 odstotkov delovne sile (Mulej 2013). Torej programom ne sledi potrebam gospodarstva. Za-
bi morali mladi pridobiti takšno izobrazbo, ki bo radi tega je sodelovanje srednjih šol s podjetji v
vsakemu posamezniku omogočala, da bo v teku lokalni skupnosti zelo pomembno, saj se morajo
delovne dobe lahko večkrat menjal delovno me- v gospodarstvu nenehno truditi za novosti, poso-
sto in poklic v skladu z zahtevami tehnoloških dobitve, inovacije, ker drugače na trgu ne bodo
ter ekonomskih sprememb posamezne družbe, preživeli; medtem pa šolstvo, večkrat tudi za-
kar izobraževalne ustanove postavlja pred velike radi pomanjkanja sredstev, spremembam ne sledi
izzive. Za višjo gospodarsko rast potrebujemo ka- tako hitro (slika 1). Ravno povezovanje šolstva in
kovostno in učinkovito izobraževanje, pri čemer gospodarstva pa mladim omogoča, da prej razu-
se nam postavlja vprašanje, koliko so se šole spo- mejo potrebo po inoviranju in s tem povezane
sobne prilagajati spremembam, še posebej, ker je metode ter spoznajo npr. nove delovne stroje,
znano, da se šolski sistemi spreminjajo zelo po- robote, inovativne procese ipd.; prav tako lahko
časi. podjetja šolam financirajo potrebne novosti, saj
izobražujejo pravzaprav njihov potencialni kader.
Namen raziskave je bil preučiti sedanje stanje
ter priložnosti in možnosti za boljše usklajevanje Uspeh v prihodnosti bo zagotovljen, če bodo
srednješolskega izobraževanja s potrebami go- šole s sodelovanjem podjetij uspele izobraziti ino-
spodarstva, kar lahko pomembno vpliva na višjo vativen kader, saj bo tudi njihovo znanje v proce-
zaposljivost mladih po končanem izobraževanju sih dela vplivalo na produktivnost in kakovost
oziroma njihovo manjšo brezposelnost. S pomo- dela, tj. zvišan dohodek in dobiček, porast do-
čjo raziskave smo želeli ugotoviti, kako dobro ma- bička gospodarskih organizacij, večjo družbeno
nagementa šolstva (vključiti smo morali različne blaginjo, zato je treba iskati rešitve in mladim po-
nivoje – slovenski izobraževalni koncept, kuriku- magati, da se bodo sposobni soočati s problemi
lum in ravnatelje) in gospodarstva obvladujeta ter nenehnimi spremembami, ki jih prinaša hiter
medsebojno usklajevanje. tehnološki in družbeni razvoj.

V prispevku najprej prikažemo, da prihaja do Povezovanje šolstva in gospodarstva
velikega neskladja v hitrosti sprememb. V gospo- Da bi mladi že v času šolanja pridobili ustrezna
darstvu, ki je vezano na svetovni trg, se namreč znanja in kompetence, da bodo uspešni na trgu
spremembe dogajajo veliko hitreje kot v šolstvu. dela, za katerega je značilno nenehno spreminja-
V nadaljevanju predstavimo, kako pomemben je nje, posodabljanje in napredovanje, je pomembno
trajnostni dialog med tema dvema sferama. Pred- bolje povezati šolstvo in gospodarstvo ter krepiti
stavimo primere dobre prakse iz tujine. Nadalju- ukrepe za medsebojno sodelovanje. To povezova-
jemo s predstavitvijo naše raziskave, ki smo jo iz- nje bi bilo zelo dobro tudi zaradi večje zaposlji-
vedli, da bi dobili odgovore glede zastavljene teze. vosti mladih, saj bi začeli nabirati delovne izku-
Podamo ugotovitve raziskave, vpogled v stanje na šnje že v času šolanja. Mladi morajo pridobiti spo-
tem področju v Sloveniji in sklepne misli. sobnosti, da bodo vedno znova lahko pridobivali
nova znanja, ki bodo pomembna na njihovi kari-
Neskladje v hitrosti sprememb erni poti.
Srednješolski sistem mladih ne spodbuja dovolj
k inovativnemu razmišljanju in s togim šolskim Šole se morajo veliko bolj odpreti lokalnemu

4 management 16 (2021) številka 1
   1   2   3   4   5   6   7   8   9