Page 115 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 115
industrijske panoge in podjetja
to Tecnico Triestino. Na temelju prikazanega lahko sklepamo, da je bilo pod-
jetje Weissenfels del strategije povezovanja obratov iz različnih industrijskih
panog, vezanih na temeljni tržaški ekonomski dejavnosti, torej pomorstvo in
trgovino, v izbrano »skupino«. Segre resda ni ustanovil vseh »svojih« pod-
jetij, a jih je s svojo osebo, s svojo sposobnostjo in podjetniškim znanjem pove-
zoval. Drugi primer delovanja Jacobs-ekonomije je usmeritev Weissenfelsa v
razvoj lastne lesne industrije in proizvodnje ter distribucije elektrike. Pri tem
so očitno tudi kombinirali svoje storitve, saj so državnim železnicam proda-
jali tako elektriko kot izdelke iz kovine. Postopoma sta se dejavnosti lesne in
električne industrije razvili v samostojna podjetja25 – gre torej za razvoj novih
oblik industrijske dejavnosti na eni lokaciji z izkoriščanjem skupnega dejavni-
ka, kot je električna energija (za poganjanje železarskih strojev, lesnih žag in
železniških vlakov).
Tekstilna industrija
Tekstilna industrija predelave bombaža se je na območju severovzhodnega Ja-
drana razvila na osnovi kombinacije več lokacijskih dejavnikov. Nekatere lah-
ko opredelimo kot »endogene«, nekateri kot »eksogene«. »Endogeni« de-
javniki so energija, delovna sila in kapital.
Največja industrijska podjetja in obrati za predelavo bombaža na ob-
močju Primorske so nastala na tistih lokacijah, kjer je bilo na razpolago do-
volj vodnih virov za poganjanje turbin in strojev (s pomočjo vode ali pare).
Pri tem so vodo uporabljali tudi pri obdelavi surovine in blaga. Ta podjetja
so: predilnica in tkalnica bombaža »Filiatorio e tessitorio meccanico di coto-
ne Ritter-Rittmeyer and C./Mechanische Bauwollspinnerei und Weberei Ri-
tter-Rittmeyer & C.« v Stražicah (»Strazig«) pri Gorici (ustanovljena v letih
1846–1848), »I. R. Privilegiato Filatoio Meccanico di Aidussina« z obrato-
ma v Ajdovščini in v Romjanu (Vermegliano) pri Ronkah (ustanovljena na
sredini 19. stoletja) in »Il Cotonificio Triestino di Monfalcone/Triester Ba-
umwoll Industrie« z obratom v Tržiču (Luchitta, 1987, 74–82; Fragiacomo,
1997, 99, 106).
V medvojnem obdobju se je kot pogonska sila zelo uveljavila elektrika,
tako iz hidroelektrarn kot termoelektrarn. Tako je tekstilni kompleks »So-
cietà Anonima del Filatoio Meccanico di Aidussina«, ki je v prvih letih po
25 Po drugi svetovni vojni so leta 1951 ustanovili posebno podjetje Società Idroelettrica Weissenfe-
ls. »L’andamento dell’azienda agricola e forestale è più soddisfacente dati gli aumentati prezzi del
legname e del bestiame. (...) ... si rende necessario lo spostamento della nostra segheria dal posto at-
tuale ed il suo attrezzamento con meccanismi moderni ed adatti ai nostri bisogni.« (Archivio C.
d. C. TS, N. 6608, 5. 11. 1939); prav tako so po drugi svetovni vojni ustanovili podjetje S. A. Fores-
tale Weissenfels, v katero so leta 1954 integrirali S. A. Acciaierie Weissenfels.
115
to Tecnico Triestino. Na temelju prikazanega lahko sklepamo, da je bilo pod-
jetje Weissenfels del strategije povezovanja obratov iz različnih industrijskih
panog, vezanih na temeljni tržaški ekonomski dejavnosti, torej pomorstvo in
trgovino, v izbrano »skupino«. Segre resda ni ustanovil vseh »svojih« pod-
jetij, a jih je s svojo osebo, s svojo sposobnostjo in podjetniškim znanjem pove-
zoval. Drugi primer delovanja Jacobs-ekonomije je usmeritev Weissenfelsa v
razvoj lastne lesne industrije in proizvodnje ter distribucije elektrike. Pri tem
so očitno tudi kombinirali svoje storitve, saj so državnim železnicam proda-
jali tako elektriko kot izdelke iz kovine. Postopoma sta se dejavnosti lesne in
električne industrije razvili v samostojna podjetja25 – gre torej za razvoj novih
oblik industrijske dejavnosti na eni lokaciji z izkoriščanjem skupnega dejavni-
ka, kot je električna energija (za poganjanje železarskih strojev, lesnih žag in
železniških vlakov).
Tekstilna industrija
Tekstilna industrija predelave bombaža se je na območju severovzhodnega Ja-
drana razvila na osnovi kombinacije več lokacijskih dejavnikov. Nekatere lah-
ko opredelimo kot »endogene«, nekateri kot »eksogene«. »Endogeni« de-
javniki so energija, delovna sila in kapital.
Največja industrijska podjetja in obrati za predelavo bombaža na ob-
močju Primorske so nastala na tistih lokacijah, kjer je bilo na razpolago do-
volj vodnih virov za poganjanje turbin in strojev (s pomočjo vode ali pare).
Pri tem so vodo uporabljali tudi pri obdelavi surovine in blaga. Ta podjetja
so: predilnica in tkalnica bombaža »Filiatorio e tessitorio meccanico di coto-
ne Ritter-Rittmeyer and C./Mechanische Bauwollspinnerei und Weberei Ri-
tter-Rittmeyer & C.« v Stražicah (»Strazig«) pri Gorici (ustanovljena v letih
1846–1848), »I. R. Privilegiato Filatoio Meccanico di Aidussina« z obrato-
ma v Ajdovščini in v Romjanu (Vermegliano) pri Ronkah (ustanovljena na
sredini 19. stoletja) in »Il Cotonificio Triestino di Monfalcone/Triester Ba-
umwoll Industrie« z obratom v Tržiču (Luchitta, 1987, 74–82; Fragiacomo,
1997, 99, 106).
V medvojnem obdobju se je kot pogonska sila zelo uveljavila elektrika,
tako iz hidroelektrarn kot termoelektrarn. Tako je tekstilni kompleks »So-
cietà Anonima del Filatoio Meccanico di Aidussina«, ki je v prvih letih po
25 Po drugi svetovni vojni so leta 1951 ustanovili posebno podjetje Società Idroelettrica Weissenfe-
ls. »L’andamento dell’azienda agricola e forestale è più soddisfacente dati gli aumentati prezzi del
legname e del bestiame. (...) ... si rende necessario lo spostamento della nostra segheria dal posto at-
tuale ed il suo attrezzamento con meccanismi moderni ed adatti ai nostri bisogni.« (Archivio C.
d. C. TS, N. 6608, 5. 11. 1939); prav tako so po drugi svetovni vojni ustanovili podjetje S. A. Fores-
tale Weissenfels, v katero so leta 1954 integrirali S. A. Acciaierie Weissenfels.
115
