Page 111 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 111
industrijske panoge in podjetja

1923 so na zasedanju generalne skupščine (13. 8. 1923) sprejeli nov statut, na te-
melju katerega so prenesli sedež podjetja iz Gorice v Trst in dvignili družbeni
kapital z 937.500 lir na 2.000.000 lir, s čimer naj bi stabilizirali proizvodnjo
(Archivio C. d. C. TS, N. 6608; Banca Commerciale Triestina, 1925, 122).
Ker je imelo podjetje v medvojnem času primarni trg za svoje izdelke (železne
verige za ladje) v Trstu ali Benetkah, so od tam tudi, po vsej verjetnosti, do-
bavljali železo. Podjetje je uporabljalo iste železniške poti (Benetke/Trst–Vi-
dem–Trbiž) tako za transport surovin kot blaga, ampak je zaradi odmaknje-
ne lokacije imelo visoke stroške s transportom.

Za razliko od lokacijskega dejavnika surovine je bil lokacijski dejavnik
energije ugoden za obe podjetji. Acciaierie Weissenfels so lahko dobro in po-
ceni izkoriščale lastne vodne vire za pridobivanje elektrike za poganjanje stro-
jev, saj niso potrebovale premoga.17 Škedenjska železarna pa je sprva uporablja-
le premog, namenjen primarno produkciji koksa, tudi kot pogonsko sredstvo
za stroje, od konca dvajsetih let naprej pa vse bolj elektriko, ki se je v času pred
začetkom druge svetovne vojne že močno uveljavila v veliki industriji v Trža-
ški provinci.

Pri škedenjski železarni lahko opazimo izrazito prisotnost urbanizacij-
skih ekonomij, saj je bila na več načinov povezana s tržaškim mestnim oko-
ljem. Prvi je že omenjeno razmerje med pomorsko, trgovinsko in industrijsko
dejavnostjo, ko je povpraševanje po surovinah za potrebe železarne stimuli-
ralo trgovino in promet preko tržaškega pristanišča. Če k temu prištejemo
še ugotovitev, da je železarna delala za tržaške in okoliške ladjedelnice, lahko
trdimo, da je bila del tržaške ekonomije (trgovina – pomorstvo – industrija
(ladjedelniška oz. kovinska in strojna industrija)).18 Drugi način povezanosti z
mestom je dogovor med mestno upravo in železarno o dobavi plina za potre-
be mestne razsvetljave,19 tretji pa možnost izkoriščanja množice migrantov, ki
so iskali zaposlitev v Trstu, še posebej v desetletjih pred vojno.

Gledano po številu delavcev, zaposlenih v velikih obratih (nad 100 de-
lavci) v Trstu leta 1910, je bila železarna druga najvišje rangirana industrija v
mestu, za ladjedelniško s pripadajočo strojno, in tudi največji železarsko-jek-
larski obrat v prostoru severovzhodnega Jadrana. Vzpon njene dejavnosti pred

17 »Allo scopo di sfruttare le nostre acque basse stiamo provvedendo all’erezione di una modesta
centrale elettrica che ci consentirà di fornire energia per le piccole industrie e per illuminazione a
Tarvisio e a quella ferroviaria.« (Archivio C. d. C. TS, N. 6608, 19. 7. 1930)

18 Glede tridelne strukture tržaške ekonomije kot povezanosti med trgovinsko, pomorsko in
industrijsko dejavnostjo glej temeljne študije Millo, 1989; Sapelli, 1990; Cerasi, Petri in Petrungaro,
2008, ter Pertot, 1954.

19 Pertot, 1954, 73; Banca Commerciale Triestina, 1925, 119; Consiglio Provinciale dell’Economia di
Trieste, 1930, 61.

111
   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115   116