Page 366 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 366
musica et artes
dragocenega in resničnega. Prispevek obravnava to pozabljanje v obliki razko-
raka med glasbeno poetiko in estetiko v delu Uroša Rojka (roj. 1954).
Nada Bezić
Art déco v Hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu
– po sledeh razstave
Za razstavo Art déco v Hrvaškem glasbenem zavodu, prirejeno leta 2011, sem
izbrala vizualno privlačne slike iz bogate knjižnice in arhiva HGZ: notne iz-
daje, knjige, koncertne programe, pisma in račune iz art décoja (1920. in 1930.
leta). Identificirala sem petnajst avtorjev umetniškega oblikovanja naslovnih
strani, rojenih med letoma 1873 in 1903; v prispevku je predstavljenih šest.
Najstarejše so slike za scenografijo opere Vilin Veo (P. Konjović), objavlje-
ne v klavirskem izvlečku leta 1917; oblikoval jih je Tomislav Krizman (1882–
1955), eden izmed vodilnih hrvaških umetnikov medvojnega obdobja. Pose-
bej zanimive so naslovnice notnih izdaj dunajskega založnika Edition Slave/
Slavenski izdavački zavod (1918–1923), specializiranega za skladbe južnoslo-
vanskih skladateljev. Večino naslovnic za Edition Slave je naredil Ivo Tijar-
dović (1895–1976), hrvaški skladatelj, čigar privlačne ilustracije so v zadnjem
času za raziskovalce vse bolj zanimive. Druge naslovnice so ustvarili slikar
Radovan Tommaseo (1895–1924), znan predvsem zaradi svojih posterjev, in
srbski umetnik Dušan Janković (1894–1950), specializiran za upodabljajoče
umetnosti. Njegova naslovnica notne izdaje Molbe K. Manojlovića doslej ni
bila znana umetnostnim zgodovinarjem, strokovnjakom za Jankovića, prav
tako ne dela drugih umetnikov: hrvaški slikar Marko Rašica (1883–1963) je
ilustriral tri naslovnice za različne založnike v Zagrebu, slovenski slikar Tone
Kralj (1900–1975) pa naslovnico za zbirko B. Šček Kadar jaz, dekle, umrla
bom, objavljeno v Trstu. Potrdilo, da so se z oblikovanjem notnih izdaj tedaj
ukvarjali znameniti umetniki, je tudi v dejstvu, da so vsi navedeni (razen Ti-
jardovića) sodelovali na mednarodni razstavi art décoja v Parizu leta 1925.
Darja Koter
Izdelovalec klavirjev Martin Ropas:
od obrtnika do fabrikanta
Martin Ropas (1843–1915) sodi v glasbeno rodbino iz okolice Vranskega pri
Celju. Kot glasbeni obrtniki ali poustvarjalci so omenjeni Martin, Ladislav,
Max, Lavoslav, Ervina in Zora Ropas. Martin Ropas, najstarejši, je bil glasbe-
ni samouk. Razvil se je v priznanega izdelovalca klavirjev krilnih in pokonč-
nih oblik, bil inovator in uspešen podjetnik. Prvo obrtno delavnico je imel v
domačem kraju na Črnem Vrhu pri Taboru pri Vranskem, kjer je deloval do
364
dragocenega in resničnega. Prispevek obravnava to pozabljanje v obliki razko-
raka med glasbeno poetiko in estetiko v delu Uroša Rojka (roj. 1954).
Nada Bezić
Art déco v Hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu
– po sledeh razstave
Za razstavo Art déco v Hrvaškem glasbenem zavodu, prirejeno leta 2011, sem
izbrala vizualno privlačne slike iz bogate knjižnice in arhiva HGZ: notne iz-
daje, knjige, koncertne programe, pisma in račune iz art décoja (1920. in 1930.
leta). Identificirala sem petnajst avtorjev umetniškega oblikovanja naslovnih
strani, rojenih med letoma 1873 in 1903; v prispevku je predstavljenih šest.
Najstarejše so slike za scenografijo opere Vilin Veo (P. Konjović), objavlje-
ne v klavirskem izvlečku leta 1917; oblikoval jih je Tomislav Krizman (1882–
1955), eden izmed vodilnih hrvaških umetnikov medvojnega obdobja. Pose-
bej zanimive so naslovnice notnih izdaj dunajskega založnika Edition Slave/
Slavenski izdavački zavod (1918–1923), specializiranega za skladbe južnoslo-
vanskih skladateljev. Večino naslovnic za Edition Slave je naredil Ivo Tijar-
dović (1895–1976), hrvaški skladatelj, čigar privlačne ilustracije so v zadnjem
času za raziskovalce vse bolj zanimive. Druge naslovnice so ustvarili slikar
Radovan Tommaseo (1895–1924), znan predvsem zaradi svojih posterjev, in
srbski umetnik Dušan Janković (1894–1950), specializiran za upodabljajoče
umetnosti. Njegova naslovnica notne izdaje Molbe K. Manojlovića doslej ni
bila znana umetnostnim zgodovinarjem, strokovnjakom za Jankovića, prav
tako ne dela drugih umetnikov: hrvaški slikar Marko Rašica (1883–1963) je
ilustriral tri naslovnice za različne založnike v Zagrebu, slovenski slikar Tone
Kralj (1900–1975) pa naslovnico za zbirko B. Šček Kadar jaz, dekle, umrla
bom, objavljeno v Trstu. Potrdilo, da so se z oblikovanjem notnih izdaj tedaj
ukvarjali znameniti umetniki, je tudi v dejstvu, da so vsi navedeni (razen Ti-
jardovića) sodelovali na mednarodni razstavi art décoja v Parizu leta 1925.
Darja Koter
Izdelovalec klavirjev Martin Ropas:
od obrtnika do fabrikanta
Martin Ropas (1843–1915) sodi v glasbeno rodbino iz okolice Vranskega pri
Celju. Kot glasbeni obrtniki ali poustvarjalci so omenjeni Martin, Ladislav,
Max, Lavoslav, Ervina in Zora Ropas. Martin Ropas, najstarejši, je bil glasbe-
ni samouk. Razvil se je v priznanega izdelovalca klavirjev krilnih in pokonč-
nih oblik, bil inovator in uspešen podjetnik. Prvo obrtno delavnico je imel v
domačem kraju na Črnem Vrhu pri Taboru pri Vranskem, kjer je deloval do
364
