Page 364 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 364
musica et artes
kakor tudi nekateri umetniki, posebno kipar Anton Hanak. V prispevku je
prvič objavljen izbor iz dokumentov iz Adlerjeve zapuščine na Univerzi v Ge-
orgii (ZDA).
Valentina Sandu-Dediu
Woyzeck in Wozzeck: Büchner in Berg
Članek zagovarja učinkovitost in lepoto Bergove glasbe v povezavi z drama-
turškimi viri. Besedilo libreta primerja z izvirnim besedilom Büchnerja, nato
poskuša opisati glasbeno tipologijo opernih likov znotraj ekspresionistične-
ga konstruktivizma. Katera so čista glasbena sredstva, s katerimi Berg ponov-
no pripoveduje Büchnerjevo igro in končno, kljub zvestemu pripovedovanju,
projicira v drugačno dimenzijo? Razdelila bi jih v štiri kategorije: struktura,
ki izvira iz sveta instrumentalnih oblik in jo avtor prekopira v opero, je nekaj
popolnoma novega v zgodovini glasbe; glasbene teme, ki so Wagnerjev leit
motiv; glasbeni jezik, ki prilagodljivo in neopazno prečka mejo med tonalnim
in atonalnim; vrste vokalnih in orkestralnih pesmi.
Borut Smrekar
Pogled na operno ustvarjanje Marjana Kozine
V slovenski operni literaturi je malo del, ki bi se ohranila na repertoarju in
bila zmožna komunikacije tudi v mednarodnem prostoru. Eno izmed njih je
opera Ekvinokcij Marjana Kozine. Vpogled v skladateljevo zapuščino poka-
že, da se je Kozina skozi svoje celotno ustvarjalno obdobje ukvarjal predvsem
z glasbenim gledališčem. Začel je v tridesetih letih prejšnjega stoletja z opere-
tama Majda in Adriamödl. Prvo so v Mariboru tudi uprizorili, medtem ko je
druga ostala le v osnutkih. Po selitvi v Beograd leta 1939 se je najprej lotil pi-
sanja opere Lepa Vida, a je zamisel zaradi neustreznega libreta opustil in jo je
raje udejanjil kot kantato za soliste in mešani zbor. Sledilo je nadaljnje iskanje
primerne operne teme in končno je našel navdih v drami Ekvinokcij Iva Voj-
novića. Opero s tem naslovom, ki predstavlja enega vrhov slovenske operne
ustvarjalnosti, je dokončal leta 1942 in jo potem še trikrat predelal. Ukvar-
jal se je tudi z zamislijo o operi Martin Krpan. Kljub temu, da je napisal ne-
kaj prizorov, je pisanje opustil in se vrnil k pisanju opere Cyrano de Bergerac, o
kateri je razmišljal že pred ustvarjanjem Ekvinokcija. Pred smrtjo je uspel na-
pisati nekaj odlomkov, vendar pa od založbe Ricordi ni uspel pridobiti dovol
jenja za operno uporabo te snovi.
Za Kozinovo operno ustvarjanje je značilno glasbenogledališko skladateljsko
mišljenje. Iz skic in osnutkov oper razberemo, da njegov princip dela ni bil
uglasbitev libreta, pač pa se mu je glasba porajala hkrati z oblikovanjem libre-
362
kakor tudi nekateri umetniki, posebno kipar Anton Hanak. V prispevku je
prvič objavljen izbor iz dokumentov iz Adlerjeve zapuščine na Univerzi v Ge-
orgii (ZDA).
Valentina Sandu-Dediu
Woyzeck in Wozzeck: Büchner in Berg
Članek zagovarja učinkovitost in lepoto Bergove glasbe v povezavi z drama-
turškimi viri. Besedilo libreta primerja z izvirnim besedilom Büchnerja, nato
poskuša opisati glasbeno tipologijo opernih likov znotraj ekspresionistične-
ga konstruktivizma. Katera so čista glasbena sredstva, s katerimi Berg ponov-
no pripoveduje Büchnerjevo igro in končno, kljub zvestemu pripovedovanju,
projicira v drugačno dimenzijo? Razdelila bi jih v štiri kategorije: struktura,
ki izvira iz sveta instrumentalnih oblik in jo avtor prekopira v opero, je nekaj
popolnoma novega v zgodovini glasbe; glasbene teme, ki so Wagnerjev leit
motiv; glasbeni jezik, ki prilagodljivo in neopazno prečka mejo med tonalnim
in atonalnim; vrste vokalnih in orkestralnih pesmi.
Borut Smrekar
Pogled na operno ustvarjanje Marjana Kozine
V slovenski operni literaturi je malo del, ki bi se ohranila na repertoarju in
bila zmožna komunikacije tudi v mednarodnem prostoru. Eno izmed njih je
opera Ekvinokcij Marjana Kozine. Vpogled v skladateljevo zapuščino poka-
že, da se je Kozina skozi svoje celotno ustvarjalno obdobje ukvarjal predvsem
z glasbenim gledališčem. Začel je v tridesetih letih prejšnjega stoletja z opere-
tama Majda in Adriamödl. Prvo so v Mariboru tudi uprizorili, medtem ko je
druga ostala le v osnutkih. Po selitvi v Beograd leta 1939 se je najprej lotil pi-
sanja opere Lepa Vida, a je zamisel zaradi neustreznega libreta opustil in jo je
raje udejanjil kot kantato za soliste in mešani zbor. Sledilo je nadaljnje iskanje
primerne operne teme in končno je našel navdih v drami Ekvinokcij Iva Voj-
novića. Opero s tem naslovom, ki predstavlja enega vrhov slovenske operne
ustvarjalnosti, je dokončal leta 1942 in jo potem še trikrat predelal. Ukvar-
jal se je tudi z zamislijo o operi Martin Krpan. Kljub temu, da je napisal ne-
kaj prizorov, je pisanje opustil in se vrnil k pisanju opere Cyrano de Bergerac, o
kateri je razmišljal že pred ustvarjanjem Ekvinokcija. Pred smrtjo je uspel na-
pisati nekaj odlomkov, vendar pa od založbe Ricordi ni uspel pridobiti dovol
jenja za operno uporabo te snovi.
Za Kozinovo operno ustvarjanje je značilno glasbenogledališko skladateljsko
mišljenje. Iz skic in osnutkov oper razberemo, da njegov princip dela ni bil
uglasbitev libreta, pač pa se mu je glasba porajala hkrati z oblikovanjem libre-
362
