Page 365 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 365
povzetki
ta in scenskih zamisli. V tem pogledu se razlikuje od večine slovenskih skla-
dateljev.
Katarzyna Szymanska-Stulka
Oblike glasbene arhitekture v sodobni poljski glasbi
Namen članka je najti povezave med glasbo in arhitekturo z vidika kompo-
zicijskih oblikovnih lastnosti. Navdihujoča ideja za članek izvira iz Modulor-
ja La Corbusierja, kjer je skladatelj uvedel novo vizijo glasbe in arhitekture
v medsebojnem tesnem odnosu: »Glasba, kot arhitektura, je čas in prostor.
Glasba in arhitektura sta vprašanji proporcev.« Glede na klasifikacijo La
Corbusierja sem predlagala splošne proporce kompozicije v povezavi z arhi-
tekturnimi pravili in jih prikazala na glasbenih primerih:
a) Trdnost, površina, načrt v skladbi Sinfonia di sfere skladatelja An-
drzeja Panufnikova je študija geometrijskega razmišljanja o glasbe-
ni strukturi in geometrijskih simbolih v naravi.
b) Kompozicijske črte v skladbi De profundis skladatelja Mariana Bor-
kowskega, ki je sestavljena iz besedila Psalma 130 (129) in glasbe-
nih elementov, kot so dinamika, harmonija, registri, glasbeni od-
tenki v posebnih kombinacijah zbora in orkestrski glasovi.
c) Glasbena arhitektura v skladbi Chain II (Łańcuch II) skladatelja
Witolda Lutoslawskega, ki je namenjena violini in orkestru kot
primer notranjosti raziskovanja zvoka.
Leon Stefanija
Razkorak med glasbeno poetiko in estetiko pri Urošu Rojku
Sodobni skladatelj je zadnjega pol stoletja postavljen v shizofren položaj: zah-
teve po izvirnosti izvirajo iz splošnega prepričanja, da je komajda kaj novega,
tudi izvirnega, sploh mogoče ustvariti. Iskati enkratnost v umetniškem po-
četju danes bi bila precej sumljiva ontološka naloga: kdo bi si sploh upal dvo-
miti o edinstvenosti pojavov v dobi, ko prevladujejo razlike in je lahko vsaka
na novo formalno prijavljena umetnina formalnopravno nova umetnina? Se-
veda pa lahko kdo ugovarja, da glavna funkcionalistična zagata – po njem:
prenasičenost z razlikami in posebnostmi vodi k določenemu grozdenju dom
nevno neprimerljivih pojavov – pomika gledišče v smeri iskanja univerzalij,
skupnih, deljenih ali vsaj primerljivih potez. V vsakem primeru se zdi za so-
dobne glasbene prakse precej pomembna nekakšna pozabljivost ali pozablja-
nje, proces puščanja zgodovinskih in kontekstualnih spremenljivk v imenu
363
ta in scenskih zamisli. V tem pogledu se razlikuje od večine slovenskih skla-
dateljev.
Katarzyna Szymanska-Stulka
Oblike glasbene arhitekture v sodobni poljski glasbi
Namen članka je najti povezave med glasbo in arhitekturo z vidika kompo-
zicijskih oblikovnih lastnosti. Navdihujoča ideja za članek izvira iz Modulor-
ja La Corbusierja, kjer je skladatelj uvedel novo vizijo glasbe in arhitekture
v medsebojnem tesnem odnosu: »Glasba, kot arhitektura, je čas in prostor.
Glasba in arhitektura sta vprašanji proporcev.« Glede na klasifikacijo La
Corbusierja sem predlagala splošne proporce kompozicije v povezavi z arhi-
tekturnimi pravili in jih prikazala na glasbenih primerih:
a) Trdnost, površina, načrt v skladbi Sinfonia di sfere skladatelja An-
drzeja Panufnikova je študija geometrijskega razmišljanja o glasbe-
ni strukturi in geometrijskih simbolih v naravi.
b) Kompozicijske črte v skladbi De profundis skladatelja Mariana Bor-
kowskega, ki je sestavljena iz besedila Psalma 130 (129) in glasbe-
nih elementov, kot so dinamika, harmonija, registri, glasbeni od-
tenki v posebnih kombinacijah zbora in orkestrski glasovi.
c) Glasbena arhitektura v skladbi Chain II (Łańcuch II) skladatelja
Witolda Lutoslawskega, ki je namenjena violini in orkestru kot
primer notranjosti raziskovanja zvoka.
Leon Stefanija
Razkorak med glasbeno poetiko in estetiko pri Urošu Rojku
Sodobni skladatelj je zadnjega pol stoletja postavljen v shizofren položaj: zah-
teve po izvirnosti izvirajo iz splošnega prepričanja, da je komajda kaj novega,
tudi izvirnega, sploh mogoče ustvariti. Iskati enkratnost v umetniškem po-
četju danes bi bila precej sumljiva ontološka naloga: kdo bi si sploh upal dvo-
miti o edinstvenosti pojavov v dobi, ko prevladujejo razlike in je lahko vsaka
na novo formalno prijavljena umetnina formalnopravno nova umetnina? Se-
veda pa lahko kdo ugovarja, da glavna funkcionalistična zagata – po njem:
prenasičenost z razlikami in posebnostmi vodi k določenemu grozdenju dom
nevno neprimerljivih pojavov – pomika gledišče v smeri iskanja univerzalij,
skupnih, deljenih ali vsaj primerljivih potez. V vsakem primeru se zdi za so-
dobne glasbene prakse precej pomembna nekakšna pozabljivost ali pozablja-
nje, proces puščanja zgodovinskih in kontekstualnih spremenljivk v imenu
363
