Page 25 - Zeleno prihodnost ustvarjamo danes

Zakaj kali?

Kraška krajina je zaradi prepustne apnenčaste podlage izrazito revna s površinski-
mi vodami, saj padavinska voda hitro ponikne v podzemlje. Prav zato so na Krasu
nastali kali — plitva, z glino zatesnjena vodna telesa, ki so služila napajanju živine
in so sestavni del tradicionalne kraške kulturne krajine.

Izvedba
Kal smo obnovili kot pilotno rešitev projekta FoRESisT, s katero smo preverili, kako
naravi prijazni pristopi delujejo v kraških vodnih habitatih.

Dela so bila zaradi prisotnosti dvoživk izvedena v zimskem času. Pred posegom
smo jih izlovili in prestavili v sosednji kal, izkopani material pa odložili ob rob kala,
da so se morebitni osebki iz izkopanine lahko sami vrnili v obnovljeno vodno telo.

Nato smo odstranili degradiran material, kotanjo poglobili in preoblikovali. Dno
smo zatesnili z nepropustno kavčukovo folijo in 30-centimetrskim slojem gline, ki
smo jo po obodu utrdili. Na zaključni sloj smo vrnili izvorni material, brežine pa
oblikovali položno in stabilno.
Kal je bil obnovljen s čim manjšimi posegi v naravno okolje. Uporabili smo lokalne
naravne materiale in ohranili značilnosti kraškega okolja.

Umestitev v modelno stanje

Ukrep je del širše naloge valorizacije in določanja optimalnega modelnega stanja
gozdnih in kmetijskih ekosistemov na Krasu. To stanje ne predvideva nadaljnje-
ga povečevanja deleža gozda. Cilj je uravnoteženo razmerje med gozdovi, traviš-
či, pašniki in kmetijskimi površinami. Vanj sodijo tudi manjšinski habitatni tipi z
majhnim območjem razširjenosti, a visoko naravovarstveno vrednostjo, kot so
denimo kali. Takšna mozaična krajina je bolj raznolika in ekološko bolje povezana.
Hkrati je manj dovzetna za velike gozdne požare in bolj odporna proti podnebnim
spremembam.

25
25