Page 29 - Zeleno prihodnost ustvarjamo danes

Zakaj kostanj?

Na pobočjih Učke nad Opatijo kostanj ni le drevo. Že stoletja daje lokalnemu pre-
bivalstvu hrano, les in zaslužek, njegovi terasasti nasadi pa so izklesali podobo
celotne krajine. Domačo sorto, lovranski maron, tu pridelujejo že več stoletij.

Danes ta drevesa slabijo zaradi bolezni in škodljivcev, kot sta kostanjev rak in
kostanjeva šiškarica, ter zaradi zaraščanja in opuščanja tradicionalnih nasadov.

Izvedba

Pilotni ukrep smo izvedli na dveh lokacijah, na urejenem in na opuščenem nasadu.
Najprej smo poskrbeli za drevesa. Odstranili smo suh, obolel in odmrl les ter zaraš-
čeno podrast. Drevesa so tako dobila več svetlobe, vode in hranil, mi pa neoviran
dostop, ki omogoča nadaljnje spremljanje njihovega stanja.
Drugi del pilotne aktivnosti je vključeval izvedbo ukrepa biološkega varstva pro-
ti kostanjevemu raku in kostanjevi šiškarici. Poleg agresivnega seva glive obstaja
tudi manj agresivna različica, t.i. hipovirulentni sev. Vnesli smo ga v okužene rane
in s tem povečali možnost za prenos hipovirulence na agresivni sev kar omogoča,
da se rana zaceli.
Uspešno varstvo proti kostanjevi šiškarici omogoča njen naravni sovražnik. Pozimi
smo nabrali šiške, iz njih vzgojili osice Torymus sinensis in jih izpustili v nasad.
Za uspeh so odločilni dobra priprava, sodelovanje lastnikov zemljišč in strokovnih
ustanov ter zagotovljeni človeški viri in finančna sredstva.

Umestitev v model trajnosti in prenosljivosti

Ukrep je zasnovan kot preizkus celostnega pristopa za ohranjanje kostanjevih dre-
ves, ki vključuje mehanske posege za ustvarjanje ugodnih pogojev (dostopnost,
svetlobo, manj okuženega materiala), v katerih so ukrepi biotičnega varstva bolj
učinkoviti. Ker se celjenje rakavih ran in vzpostavitev populacije parazitoida poka-
žeta šele v naslednjih vegetacijskih dobah, je prenos pristopa na druga območja
odvisen od predhodne analize stanja, sodelovanja lastnikov zemljišč in strokovnih
ustanov ter vzpostavitve dolgoročnega monitoringa.

29
29