Page 22 - Zeleno prihodnost ustvarjamo danes
P. 22

Voda, tla in ekosistemske storitve




                   Kraški svet je občutljiv. Tla so plitva, apne-  Gozd nam daje veliko več kot les. Blaži vro-
                   nec pa prepusten, zato vsak poseg hitro        čino, veže ogljik in zadržuje tla, hkrati pa
                   pusti posledice. Kali so antropogena vodna     ga najbolj ogrožajo pozidava, požari in
                   telesa, ki so skozi stoletja postala dom šte-  suše. Temu pravimo ekosistemske storitve,
                   vilnim vrstam. Brez vzdrževanja se zaraščajo   torej koristi, ki nam jih narava zagotavlja
                   in postopno izginjajo.                         brezplačno.

                   Analize erozije na Krasu, v Opatiji in na Krku   Rezultati ankete na čezmejnem območju
                   potrjujejo znano dejstvo: tla najbolje varuje   so pokazali, da 91 % vprašanih gozd doži-
                   gozd. Najbolj ranljiva so pogorišča ter kme-   vlja kot prostor pozitivnih čustev, kar potr-
                   tijske površine, kot so vinogradi in njive.    juje pomen narave za zdravje in počutje
                                                                  prebivalstva.









                           Tradicija kot del rešitve




                   Kar je krajino ustvarilo, jo lahko tudi ohra-  hkrati priložnost za razvoj trajnostnih dejav-
                   ni. Tradicionalno znanje o rabi prostora ni le   nosti. Raziskava potrjuje, da ima biotska
                   dediščina, ampak povsem praktična rešitev      raznolikost pozitiven vpliv na zdravje in
                   za današnje izzive. Na Krasu sta pestro kra-   počutje prebivalcev tako v Sloveniji kot na
                   jino ustvarila skrb za kmetijske površine in   Hrvaškem. Gozd na primer obiskuje širok
                   gozdove ter vzdrževanje kalov. V Dobreću in    krog ljudi različnih starostnih skupin, pri
                   na Krasu so domačini stoletja gojili kostanj,   čemer je najpogostejši razlog za obisk rekre-
                   danes pa nasadi propadajo zaradi bolezni       acija, ki  ji sledijo sprostitev in meditacija
                   in opuščanja gospodarjenja. Na Krku smo        ter nabiranje gozdnih plodov. Anketiranci
                   oživili  trinkanje  in  ga  uporabili  kot  naravo-  iz obeh držav gozd doživljajo kot  prostor
                   varstveni ukrep za ohranjanje drmunov.         pozitivnih čustev – sprostitve, radosti in sre-

                   Z raziskavo med prebivalci na obeh stra-       če – medtem ko so občutki strahu ali žalosti
                   neh meje smo ugotovili, da ohranjanje          redki.  Posebej  cenijo  gozdni  zrak,  naravne
                   biotske pestrosti podpira 97  % vprašanih.     zvoke ter estetsko vrednost gozdne krajine.
                   To je  dobro  izhodišče  za varstvo  narave  in
















               22
               22
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27