Page 259 - Tomajci
P. 259

Krvni davek Tomajcev


             v spremenjenih dajatvah glede na stari urbar, v uvajanju novih in v povi-
             ških, pri čemer so posebej izpostavljali različna bremena ob primopredajah
             kmetij in zemljišč (umrščina in deseti denarič).
               V primeru Gorjanskega ne razpolagamo s samo pritožbo, temveč z zapi-
             snikom z naslovom »Razlaga nekaterih točk devinskega urbarja, ki jih pod-
             ložniki niso razumeli, [...] skupnosti in možem iz Gorjanskega z njihovimi
             odgovori«. Razlago je po naročilu uprave gospostva izvedel Tomaž Sandrin,
             župnijski vikar v Komnu, ki je tudi zapisal odgovore. Tudi ta spis ni dati-
             ran, po vsej verjetnosti pa gre za odgovore uprave gospostva na vloženo
             pritožbo in za odziv nanje s strani skupnosti (ne pa cele župe, ki je zajema-
             la več vasi). Ker je grof Jožef 29. maja pisal, da bi bilo dobro, če bi upravnik
             Pagliaruzza podložnikom pisno raztolmačil spremembe glede starega ur-
             barja(ast, atta,135,2,4, gt 29.5.713), je dokument mogočeumestiti v
             časpotem datumu. Besedilojepredolgoinprepodrobno, dabigavceloti
             navedli v dobesednem prevodu, zato točke obeh strani povzemamo v obliki
             preglednice (preglednica 7.1).
               Tudi v Gorjanskem se izkaže, da je jedro nezadovoljstva predstavljal od-
             mik od starega urbarja. Izkaže se, da je poleg dejanskih sprememb v načinu
             obračunavanja in posledičnih poviškov dajatev v dolgih desetletjih prišlo
             do stopnjevanja deželnih davkov Vojvodine Kranjske, ki so jih v gospostvu
             Devin obračunavali v nepreglednem prepletu z običajnimi dajatvami. Poleg
             tega so deželne davke za vsake tri hiše zaračunavali kot za eno hubo, kar je
             pomenilo, da so jih kmetje dejansko preplačevali, ker so bile prvotne hube
             razdeljene na več kot tri dele. Zelo zanimiva je izjava (točka 9), da so se
             imeli za lastnike kmetij (čeprav so bile obremenjene z dajatvami), saj so jih
             lahko prodajali in kupovali. To potrjuje interpretacijo, da so imeli kmetje
             svoje razumevanje pravnega stanja.⁷ S tem stališčem so hkrati izkazovali
             precejšnjo samozavest, saj so ga izrazili v odgovor na grožnjo gospostva,
             da bi uvedli pridvorno gospodarstvo in tlačanstvo.
               Ko so predstavniki posameznih žup v Devin prinesli svoje pisne pritož-
             be, so obljubili, da bodo počakali na pisno stališče devinskega gospoda gro-
             fa Alojza Thurna, »preden bi ponovno poskusili« s kako akcijo. V upravi de-
             vinskega gospostva so upali, da se bodo tega držali (ast, atta, 135, 2, 4,
             dd 15.5.713).
               Začetne, ustno izražene zahteve, a še posebej prejete pisne pritožbe so
             v krogu vodstva devinskega gospostva povzročile precejšnjo in iskreno za-
             skrbljenost. Niso bili prepričani, da bodo znali utemeljiti in upravičiti sko-


            ⁷ Natotemoglej 4. poglavje.


                                                                            257
   254   255   256   257   258   259   260   261   262   263   264