Page 251 - Tomajci
P. 251

Krvni davek Tomajcev


               Le uro pred tem je iz Gradišča na devinski grad prispel tudi grof Jožef
             della Torre s patrom Domenicom Dinijem, ker sta se nameravala podati
             na ogledstanjaduhanaKrasu zaradi informacije, da so župana iz Štorij
             opazili v Rihemberku »v petek zjutraj,kosopodložniki tistega gospostva
             šli na tamkajšnji grad«. Tako jima je kancelar Cis lahko takoj sporočil, kaj
             se dogaja. Duhovnik Dini je nemudoma zajahal nazaj v Gradišče h grofici
             Silviji z namenom, da ta priskrbi moštvo za obrambo devinskega gradu.
             Tačas je grof Jožef organiziral obrambo z maloštevilnim moštvom, ki ga je
             imel na voljo v utrdbi (ast, atta, 135, 2, 4, dd 8.5.713 in st 8.5.713). Devin
             je bil utrjeno naselje, kjer je za obzidjem stal grad in hkrati t.i. »burg« s
             hišami, v katerem so živeli navadni prebivalci. Vzorec naselja je bil torej
             enak kot v Štanjelu in v Senožečah, ki so jima so slovensko rekli »tabor«.
             Ker je bilo obzidje skupno, je bil skupen tudi vhod, tako da so bila devinska
             grajska vrata hkrati vrata v burg, ki je stal tik za obzidjem, medtem ko je
             grad bil nekoliko odmaknjen (Panjek 2015b).
               Prispela je novica, da so se v nasprotju z napovedanim uporniki že napo-
             tili iz Gorjanskega proti Devinu, da na poti po vaseh novačijo udeležence
             in jih silijo, naj se jim pridružijo, ter da se zbirajo v Nabrežini. Zato je grof
             Jožef postavil straže na obzidje burga, dal zapreti vrata in pripravil razglas.
             Dejansko je prva skupina kmetov v Devin prispela že istega dne (sobota, 6.
             maja) proti večeru. Z obzidja so jim naročili, naj se zadržijo zunaj streljaja
             puške. Naprej sta stopila le Luka Gruden iz Nabrežine in mož iz Tomaja ter
             se šla pogovorit z grofom Jožefom. Ta je Grudnu izročil pisni ukaz, name-
             njen županu v Nabrežini in hkrati vsem županom devinskega gospostva.
             Razložil jima ga je tudi ustno, in sicer naj se v izogib smrti in nemilosti pri
             cesarju vaške skupnosti ne združujejo v upor, temveč naj izberejo po dva
             moža za vsako župo, ti pa bodo prišli predstavit pritožbe. Dodal je, »naj
             nikakor ne pridejo in se ne približujejo utrdbi v večjem številu, ker če bi se
             približali, bom zanesljivo streljal nanje, temveč naj pošljejo po dva moža
             po župi, ki jim bomo prisluhnili«. Skupina je res odšla, pisni ukaz pa so od-
             nesli v Nabrežino, kjer so bili zbrani uporniki. Ponoči so župan v Nabrežini
             ter podžupana v Repnu in Zgoniku prišli v Devin, kjer so jim odprli vrata,
             in se »zatekli« v burg, ker naj bi jih uporniki »proti njihovi volji prisilili, da
             se jim pridružijo« (ast, atta, 135, 2, 4, gt 8.5.713, st 8.5.713, dd, 8.5.713
             in gt b.d.).
               Poročila o prisilnem pridruževanju vstaji torej niso bila povsem brez
             osnove, med kmeti pa očitno ni bilo popolnega soglasja niti zanesljive or-
             ganiziranosti. Tako je grofica Silvija Thurn poročala, da so uporniki iz žup
             Tomaj in Štorje najprej z grožnjami prisilili župana iz Gorjanskega, naj se


                                                                            249
   246   247   248   249   250   251   252   253   254   255   256