Page 249 - Tomajci

Krvni davek Tomajcev

su. Ta pregled bo služil kot kontekst, v katerega se umeščajo nove in na-
tančnejše informacije o uporu v gospostvu Devin, ki predstavljajo jedro
te razprave. Čeprav obravnavano gradivo prinaša tudi navedbe in mnenja
plemičev ter uradnikov devinskega gospostva o uporniškem dogajanju in
varnostnih razmerah na širšem primorskem območju, se bomo tu osredo-
točili na okoliščine na območju Devina. V zadnjem delu bomo ovrednotili
informacije in predstavili ugotovitve.

»Gremo po pravico!«
Jožef Thurn (Giuseppe della Torre) je že 24. aprila devinskemu gospodu
Alojzu Thurnu (Luigi della Torre), ki se je tedaj nahajal v Passauu, poročal
o sumih, da bi se v kmečki upor, ki so ga konec marca sprožili Tolminci,
vključili tudi Kraševci iz grofije Goriške in da bi se jim lahko pridružili tudi
kmetje gospostva Devin, ki je sicer pripadalo Vojvodini Kranjski, a je mejilo
na goriški gospostvi Rihemberk in Švarcenek. Govorilo se je namreč, da so
že ob prvem vdoru Tolmincev v Gorico v nekaterih devinskih vaseh »tekli
nevarni pogovori« in da so se nekateri nameravali pridružiti Tolmincem, če
bi se vrnili. Menil je, da zaskrbljenost ni odveč. Čeprav devinski podložniki
niso imeli ničesar z osovraženim dacem na vino in meso, ker se je pobiral
v sosednji grofiji, »imajo pa toliko dajatev, da če bi se enkrat mogli otresti
jarma, bi jih stežka povrnili k poslušnosti«. Vendar je zatem izgledalo, da
je »vse potihnilo«,in tudipotem,kosorihemberški podložniki šlivGo-
rico po potrdilo o (neobstoječi) ukinitvi daca, je Jožef Thurn poročal, da v
devinskem gospostvu »ni slišati ničesar in ostajajo mirni, čeprav Tolmin-
ci, ko gredo mimo, spodbujajo, kogar le morejo« (ast, atta, 135, 2, 4, gt
24.4.713 in 29.4.713). Kljub navideznemu miru pa se je le teden kasneje že
poročalo o napadu na devinski grad.
Vstaja devinskih podložnikov se je javno pričela v Gorjanskem v soboto,
6. maja, to je le dan zatem, ko so na velikem zborovanju v Rihemberku tam-
kajšnji podložniki ustanovili kmečko zvezo, jo potrdili s pisnim dokumen-
tom in za svoje voditelje izbrali Franceta Križmana, ki so mu rekli Francon,
ter Mihaela Paliča. Francona so proglasili za svojega »cesarja« (imperatore),
Paliča pa za »glavarja« (capitanio). Nato so se podali na grad in zahtevali
urbar (Panjek 1994, 156–158).
V skladu s kasnejšim poročilom notranjeavstrijski vladi v Gradcu grofice
Silvije della Torre, žene devinskega gospoda Alojza, so pobudo za upor dali
v župi Tomaj, pri čemer je izrazila (verodostojen) dvom, da »je morda že
veliko prej oblikovala namero upora«. Tudi Jožef Thurn je takoj po prvih
dogodkih zapisal, kako »se tudi ve, da so mesece vzdrževali korespondenco

247