Page 23 - Laški smilj

Nomenklatura, zgodovinski zapisi ter opis laškega smilja

• D: na pustih pašnikih med vasema Brce in Tominje (pri Ilirski Bistri-
ci) (R. Justin, 1905, LJU10028518),
• E: v dolini reke Dragonje (V. Šupin-Šiškovič, 1956, LJU10028522),
• F: na Slavniku (T. Wraber, 1957, LJU10028520),
• G: nad vasico Karli pri Sočergi (T. Wraber, 1959, LJU10028521).
Laški smilj na naravnih rastiščih v Sloveniji trenutno ne raste. Najverjet-
neje je zaradi zaraščanja izgubil življenjski prostor, saj v naravi uspeva
na odprtih, suhih, kamnitih in prisojnih območjih (Galbany-Casals idr.
2011; Bandelj idr. 2020).
Pravilna identifikacija in taksonomska klasifikacija nista pomembni le z
botaničnega vidika, temveč tudi zaradi načrtnega gojenja laškega smilja
podvrste H. italicum subsp. italicum. Podvrsta je genetsko zelo raznoli-
ka, kar vpliva na kemijsko sestavo eteričnega olja in drugih rastlinskih
izvlečkov. Raznolikost v kemijski sestavi pa določa terapevtske lastnosti
in usmerja uporabo laškega smilja v različne namene.

Morfološke značilnosti podvrste laškega smilja H. italicum subsp.
italicum
Podvrsta laškega smilja H. italicum subsp. italicum je zelnata, aromatična
trajnica. Raste v obliki polgrma, ki lahko doseže do 70 cm višine. Grm je

celi ali črtalasti listi
• d: 8–37 mm
• š: 0,4–1,8 mm

pakobulasto socvetje
• d: 10–62 mm
• š: 15–80 mm
• 15–94 koškov
zalisti
• d: 3–11 mm
• š: 0,5–1,3 mm
• v obliki snopov
• izjemoma niso prisotni

Slika 3 Zgradba laškega smilja
23