Page 206 - Laški smilj

Katja Kranjc in Karin Šik Novak

ki lahko vplivajo na presnovo maščob in homeostazo glukoze gostitelja
ter izboljšajo črevesno disbiozo, kar je bilo pokazano pri miših z debe-
lostjo (Sung idr. 2017). Poparki laškega smilja in peščenega smilja so bo-
gati s polifenolnimi spojinami, ki delujejo kot prebiotiki, saj so odporni
na prebavo gostitelja in jih lahko fermentirajo črevesni mikroorganizmi
(Plamada in Vodnar 2021). Povezava med črevesno mikrobno združbo in
prebiotiki je dvosmerna, saj prebiotiki vplivajo na njeno sestavo, hkrati
pa omogočajo nadaljnjo presnovo polifenolov in tvorbo bioaktivnih spo-
jin (Fraga idr. 2019). Intervencije, usmerjene v sestavo črevesne mikrob-
ne združbe, se zdijo obetaven pristop za izboljšanje presnovnega zdravja,
povezanega z debelostjo.
Učinki na raznolikost črevesne mikrobne združbe

V klinični raziskavi pri posameznikih z vsaj dvema komponentama
presnovnega sindroma smo ugotovili, da je štiritedenska intervencija z
uživanjem 2 dL čaja iz laškega ali peščenega smilja na dan pomembno
vplivala na spremembe v sestavi črevesne mikrobne združbe (Petelin
idr. 2022). Čeprav sta splošna struktura in pestrost črevesne mikrobne
združbe preiskovancev tekom štiritedenske intervencije ostali stabilni,
se je po uživanju obeh vrst smilja rahlo, a pomembno zmanjšala α-ra-
znolikost črevesne mikrobne združbe, določena s Shannonovim indek-
som. Podobno so ugotovili Natalia S. Klimenko idr. (2018) pri kratkotrajni
spremembi prehrane z nizkim vnosom prehranskih vlaknin, ki je vplivala
na zmanjšano α-raznolikost. V nasprotju s klinično raziskavo Ane Pete-
lin idr. (2022), pri kateri se je zmanjšana α-raznolikost pojavila hkrati z
znižanjem ravni provnetnih biooznačevalcev, pa so drugi raziskovalci
ugotovili povezavo med zmanjšano biotsko raznovrstnostjo v črevesju in
različnimi boleznimi, ki so povezane z debelostjo (Le Chatelier idr. 2013).

Učinki na črevesno mikrobno združbo na ravni debel
Po intervenciji z laškim smiljem smo opazili značilno nižjo zastopanost
debla Proteobacteria, s čimer bi lahko potencialno razložili znižanje
ravni provnetnih biooznačevalcev, saj višjo zastopanost debla Proteoba-
cteria opazimo pri številnih boleznih z vnetnim fenotipom (Rizzatti idr.
2017). Poleg debla Proteobacteria sta najpomembnejši debli, vključeni v
presnovo prehranskih vlaknin in polifenolov, Bacteroidota in Firmicutes
(Candela idr. 2010). Po intervenciji z laškim in s peščenim smiljem smo
opazili značilno znižanje relativne zastopanosti določenih rodov iz debla
Firmicutes. Polifenoli in njihovi presnovki naj bi vplivali na zmanjšano

206