Page 135 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 135
Bonitetne agencije in bonitetne ocene 5.9
tvegane produkte, ki so se kasneje izkazali za problematične (Partnoy,
t5.2 2006).
Vloga bonitetnih agencij v Sloveniji
V Sloveniji večina podjetij nima neposredne potrebe po pridobivanju
ocen največjih mednarodnih agencij, saj bonitetne ocene naročajo
predvsem večje družbe z dostopom do mednarodnih trgov. Kljub temu
so bonitetne ocene pomembne tudi na lokalni ravni, saj interes zanje
izkazujejo banke, poslovni partnerji in vlagatelji. V ta namen ocene
izdelujejo za to specializirane ustanove, kot so Bisnode, TSmedia, Co-
face, AJPES (S.Bon) in EBONITETE.SI. Te ocene temeljijo na finančnih
in poslovnih kazalnikih ter analizi preteklega in trenutnega poslovanja
podjetij.
Bonitetna ocena podjetja izraža njegovo finančno stabilnost in za-
nesljivost, kar je ključno za vse deležnike, ki ocenjujejo tveganje so-
delovanja s tem podjetjem. Višja bonitetna ocena praviloma pomeni
manjše tveganje neplačila obveznosti, zato lahko podjetja z dobrimi
ocenami lažje pridobijo financiranje in sklepajo ugodnejše poslovne
dogovore.
Vrste bonitetnih ocen
Bonitetne ocene predstavljajo sistematično oceno sposobnosti podjet-
ja ali drugega gospodarskega subjekta za izpolnjevanje finančnih obve-
znosti. Razlikujemo več vrst bonitetnih ocen, ki se razlikujejo glede na
vsebinski poudarek, časovni horizont in namen uporabe.
Najpogostejša je kreditna bonitetna ocena (angl. credit rating), ki
izraža mnenje o kreditnem tveganju določenega subjekta oz. njegovi
sposobnosti in volji za pravočasno odplačilo dolga. Te ocene se delijo
na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročne bonitetne ocene se nana-
šajo na obdobje do enega leta in so pomembne predvsem za presojo
tekoče likvidnosti podjetja, medtem ko dolgoročne zajemajo daljše ča-
sovno obdobje in služijo kot merilo dolgoročne stabilnosti ter poslov-
ne perspektive.
Poleg kreditnih ocen poznamo tudi nekreditne bonitetne ocene
(angl. non-credit ratings), ki se osredotočajo na širše vidike podjetja,
kot so kakovost upravljanja, poslovna strategija, ugled ali skladnost z
regulativo. Te ocene nimajo neposredne povezave s kreditnim tvegan-
jem, so pa vse pomembnejše pri ocenjevanju dolgoročne vzdržnosti
podjetja in zaupanja deležnikov.
135

