Page 16 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 16
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
šolstva v smislu, da se takrat, ko je visoko šolstvo izpostavljeno tržnemu
kontekstu, pričnejo razvijati zasebni zavodi, ki prisilijo javne zavode v tek-
movanje in v uporabo standardov in praks, ki se uporabljajo v zasebnem
sektorju. Vladni ukrepi lahko nadalje ohrabrijo javne zavode k tekmova-
nju in k obnašanju, podobnemu tistemu v zasebnem sektorju. Tako je torej
privatizacija visokega šolstva po Johnstonu (1998) vzrok in posledica proce-
sa marketizacije, ki ima za rezultat brisanje meja med zasebnim in javnim.
Najpogostejši dejavniki, citirani v literaturi kot tiste sile, ki potiskajo
visoko šolstvo proti marketizaciji, so (Altbach 2004, Teichler 2006):
− širitev tržnega diskurza ter uporaba gospodarskega trga kot mode-
la za politične in administrativne odnose;
− množičnost (masifikacija) visokega šolstva;
− povečanje števila zasebnih ponudnikov visokošolskega izobraže-
16
vanja in raziskovanja;
− rast globalnega trga za izobraževanje in raziskovanje;
− naraščajoči stroški razširjenih visokošolskih sistemov;
− spremenjeno ravnotežje med zasebnim in javnim financiranjem;
− pritiski za managersko učinkovitost zaradi širše dostopnosti in
omejenih virov;
− povečani upravljalski in politični pritiski.
Schelble (2006) v svoji analizi marketizacije visokega šolstva na Ma-
džarskem opozarja, da najpogosteje citirani cilji visokošolske reforme slu-
žijo predvsem dvema namenoma: uvedbi mehanizmov povračila stroškov
za oskrbo z javnimi storitvami (sponzorirano s strani Svetovne banke) ter
tranziciji v družbo, temelječo na znanju (pod voditeljstvom Evropske uni-
je). Žalosti ga občutek, da stratege madžarske visokošolske politike bolj kot
dobrobit madžarskega prebivalstva skrbijo interesi mednarodne finančne
skupnosti. Zato priporoča, da pri evalvaciji prenove nacionalnega visokega
šolstva poleg morebitnih koristi upoštevamo tudi škodljive vplive marketi-
zacije tistega, kar je bilo nekoč deklarirano kot javna storitev. Tudi v sloven-
skem visokošolskem prostoru se občasno pojavljajo npr. težnje in pritiski
po privatizaciji ter odpiranju prostora tujim ponudnikom visokošolskega
izobraževanja, vsiljeno odpiranje prostora za transnacionalno izobraževa-
nje itn.
Globalizacija visokošolskih storitev
To nas vodi k polemiki o globalizaciji visokošolskih storitev; Morleyeva
(2003) je npr. raziskovala povezave med globalizacijo in internacionaliza-
cijo profitnega visokošolskega izobraževanja, Schofer in Meyer (2005) pa
šolstva v smislu, da se takrat, ko je visoko šolstvo izpostavljeno tržnemu
kontekstu, pričnejo razvijati zasebni zavodi, ki prisilijo javne zavode v tek-
movanje in v uporabo standardov in praks, ki se uporabljajo v zasebnem
sektorju. Vladni ukrepi lahko nadalje ohrabrijo javne zavode k tekmova-
nju in k obnašanju, podobnemu tistemu v zasebnem sektorju. Tako je torej
privatizacija visokega šolstva po Johnstonu (1998) vzrok in posledica proce-
sa marketizacije, ki ima za rezultat brisanje meja med zasebnim in javnim.
Najpogostejši dejavniki, citirani v literaturi kot tiste sile, ki potiskajo
visoko šolstvo proti marketizaciji, so (Altbach 2004, Teichler 2006):
− širitev tržnega diskurza ter uporaba gospodarskega trga kot mode-
la za politične in administrativne odnose;
− množičnost (masifikacija) visokega šolstva;
− povečanje števila zasebnih ponudnikov visokošolskega izobraže-
16
vanja in raziskovanja;
− rast globalnega trga za izobraževanje in raziskovanje;
− naraščajoči stroški razširjenih visokošolskih sistemov;
− spremenjeno ravnotežje med zasebnim in javnim financiranjem;
− pritiski za managersko učinkovitost zaradi širše dostopnosti in
omejenih virov;
− povečani upravljalski in politični pritiski.
Schelble (2006) v svoji analizi marketizacije visokega šolstva na Ma-
džarskem opozarja, da najpogosteje citirani cilji visokošolske reforme slu-
žijo predvsem dvema namenoma: uvedbi mehanizmov povračila stroškov
za oskrbo z javnimi storitvami (sponzorirano s strani Svetovne banke) ter
tranziciji v družbo, temelječo na znanju (pod voditeljstvom Evropske uni-
je). Žalosti ga občutek, da stratege madžarske visokošolske politike bolj kot
dobrobit madžarskega prebivalstva skrbijo interesi mednarodne finančne
skupnosti. Zato priporoča, da pri evalvaciji prenove nacionalnega visokega
šolstva poleg morebitnih koristi upoštevamo tudi škodljive vplive marketi-
zacije tistega, kar je bilo nekoč deklarirano kot javna storitev. Tudi v sloven-
skem visokošolskem prostoru se občasno pojavljajo npr. težnje in pritiski
po privatizaciji ter odpiranju prostora tujim ponudnikom visokošolskega
izobraževanja, vsiljeno odpiranje prostora za transnacionalno izobraževa-
nje itn.
Globalizacija visokošolskih storitev
To nas vodi k polemiki o globalizaciji visokošolskih storitev; Morleyeva
(2003) je npr. raziskovala povezave med globalizacijo in internacionaliza-
cijo profitnega visokošolskega izobraževanja, Schofer in Meyer (2005) pa
