Page 14 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 14
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke

šolski prostor je izpostavljen pravi eksploziji rasti in novim izzivom. Med
vzroke, ki povzročajo te spremembe, lahko uvrstimo (glej de Boer et al.
2002; Vincent-Lancrin 2004): razvoj novih informacijskih in komunika-
cijskih tehnologij; marketizacijo visokega šolstva; globalizacijo, internaci-
onalizacijo in regionalizacijo; uveljavljanje mrežne ekonomije; poudarjanje
družbe znanja; socio-kulturološke trende; demografske trende; težave pri
financiranju; liberalizacijo visokošolskih storitev; novi javni management
(glej tudi Marginson 2008); vseživljenjsko učenje in z intelektualno lastni-
no povezana vprašanja.

Oplatka et al. (2002) so ugotavljali, da so bile najpomembnejše spre-
membe v izobraževalnem okolju med 1990 in 2000 vzpostavitev izobraže-
valnega trga ter konkurenčnosti med institucijami, kar je vodilo v razvoj
kulture novega managementa v šolah. Marketizacija je termin, ki je del be-
14 sedišča novega javnega managementa in ga lahko razumemo kot izrabo
trga ali marketinških mehanizmov, z eksplicitnim ali implicitnim name-
nom izboljšanja aktivnosti javnega sektorja, vključno s proizvodnjo javnih
dobrin (Hood 2000). Zagovorniki novega javnega managementa trdijo, da
so trgi bolj učinkoviti, odgovornejši do potreb odjemalcev; trgi ali uporaba
tržnih mehanizmov omogoča zavodom ali javnim dejavnostim boljše pri-
lagajanje spremembam okolja. Priljubljen način pojavnosti marketizacije je
privatizacija javnih zavodov ali njihova deregulacija in liberalizacija. Po Le-
vidowu (2002, 227) pa ti ukrepi ogrožajo tisto, kar veliko ljudi ceni pri uni-
verzah, tj. torišče za kritično analizo.

Vzpon družbe znanja, ki je pomemben cilj evropskih držav, je začr-
tal razvoj spremembe doktrine, ki je odprla vrata marketizaciji in uvedbi
drugačnih mehanizmov financiranja visokega šolstva (Dolenec 2006). Pe-
račković (2008) zaključuje, da je marketizacija proces družbene preobraz-
be, v katerem pričenjajo družbena struktura in družbene vrednote delovati
predvsem (s tendenco, da to postane edino) v funkciji trga, njegovih načel
in interesnih skupin, ki jim to ustreza. Po Trnavčevičevi et al. (2007) mno-
gi avtorji uporabljajo marketizacijo izobraževanja kot krovni koncept, v ka-
terega so zajeti procesi deregulacije, decentralizacije itd. Avtorji poudarjajo,
da marketizacija ni sinonim privatizaciji in ne vodi samoumevno v priva-
tizacijo. Marketizacija je tesno povezana s komodifikacijo, razumevanjem
izobraževanja in znanja kot potrošne dobrine ter z učinkovitostjo in audit
kulturo.

V Veliki Britaniji se začetki novega javnega managementa pojavijo leta
1979, v tretjem mandatu Thatcherjeve, angleške predsednice vlade, s ci-
ljem zniževanja javne porabe in povečevanja učinkovitosti javnega sektorja
z njegovim izpostavljanjem prostemu trgu (Ferlie in Andresani 2009). Tudi
   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19