Page 36 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 36
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
Opus Jakoba Je a izkazuje izjemno pozornost do vokala v vseh pojavnih oblikah, s tem pa
je nujno povezan premislek o povezovanju glasbenega in besednega.1 Miklav Komelj
ugotavlja, da Je »vedno znova raziskuje razmerje med besedo in zvokom ter med glasbo
in jezikovnimi mehanizmi smisla. Stiène toèke njegove glasbe s poezijo niso samo tam,
kjer je v skladbah glasbeno obravnaval pesniška besedila oziroma njihove fragmente.«2
Je pravi, da to ni zavestna odloèitev, da mu je »ta zvrst preprosto blizu«.3 Ali še drugod:
»Od kod tolikšna privr enost vokalu, si ne morem enoznaèno pojasniti. Še najbolje: je
glasba, ki omogoèa neposredno sporoèanje z besedo in tudi zgolj z zvokom.«4
Vprašanje povezovanja med besednim in glasbenim je bilo v razliènih obdobjih
zgodovine zahodnoevropske glasbe bolj ali manj pomembno. S to temo so se ukvarjali
številni teoretiki od 18. stoletja naprej, posebej z uglasbljanjem vnaprej izbranega
besedila, manj raziskan (in tudi manj pogost) je postopek dodajanja besedila e obstojeèi
glasbi. Vprašanje vzajemnih vplivov med obema vejama umetnosti se zdi posebej
pomembno v èasu avantgarde, ko se je pahljaèa odnosov izrazito razprla. Premene, ki se
manifestirajo v avantgardi in kasneje, so posledica zgodnejših premikov, predvsem s
preloma 19. v 20. stoletje.
V slovenskem merilu se je do sedaj problematike najobširneje lotil meseènik Literatura: v
prvih dveh številkah letnika 2004 je bilo objavljenih veè sestavkov, namenjenih
premisleku o odnosu med literaturo in glasbo. Obširnejši pogled na zgodovino premen v
tem odnosu ponuja èlanek Gregorja Pompeta.5 V ediciji so zbrani še drugi muzikološki, pa
tudi literarno-teoretski prispevki in odgovori nekaterih skladateljev vokalne in
vokalno-instrumentalne glasbe na urednikova vprašanja o njihovem odnosu do besede;
med odgovori je tudi zapis6 Jakoba Je a. Skladatelj se je moral ob intenzivnem ukvarjanju
z vokalom vedno znova sooèati z vprašanjem sobivanja literature in glasbe. Pri tem se
odpirata dva problemska sklopa: a) vzgibi za izbiranje prav doloèenih besedil in b) naèini
vkljuèevanja izbranih literarnih del v glasbeno celoto, oziroma zamejitev vlog ene in
druge zvrsti umetnosti.
Skladbe za mešani zbor Jakoba Je a
Najprej si oglejmo seznam Je evih skladb za mešani zbor. Do sedaj najpopolnejši je
dostopen na strani glasbene zalo be Astrum d.o.o. Z nekaj dopolnitvami je izšel tudi v
1 Uvodni del prispevka se deloma naslanja na zgodnejše besedilo na to temo. Prim. Larisa Vrhunc, »Vplivi
evropske avantgarde na odnos med literaturo in glasbo v delih Jakoba Je a«, Muzikološki zbornik 50, št. 1
(2014): 63–76.
2 Miklav Komelj, »Je eva muzurgija,« v Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD –
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015), 2.
3 Jakob Je , »… razodetje lepote sveta,« pogovor z Ingrid Mager, v Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta
Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 226.
4 Jakob Je , »Èe eli skladatelj druge spraviti v jok, mora to znati, ni pa treba, da joka sam,« pogovor z
Gregorjem Pompetom, v Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 254.
5 Obširnejši pregled ponuja èlanek, objavljen v omenjeni številki revije Literatura. Prim. Gregor Pompe,
»Literatura in glasba – veèni nesporazum?,« Literatura XVI, št. 151&152 (2004): 44–63.
6 Jakob Je , »V ekspresionizmu sta beseda in glasba eno,« Literatura XVI, št. 151&152 (2004): 93–98.
36
Opus Jakoba Je a izkazuje izjemno pozornost do vokala v vseh pojavnih oblikah, s tem pa
je nujno povezan premislek o povezovanju glasbenega in besednega.1 Miklav Komelj
ugotavlja, da Je »vedno znova raziskuje razmerje med besedo in zvokom ter med glasbo
in jezikovnimi mehanizmi smisla. Stiène toèke njegove glasbe s poezijo niso samo tam,
kjer je v skladbah glasbeno obravnaval pesniška besedila oziroma njihove fragmente.«2
Je pravi, da to ni zavestna odloèitev, da mu je »ta zvrst preprosto blizu«.3 Ali še drugod:
»Od kod tolikšna privr enost vokalu, si ne morem enoznaèno pojasniti. Še najbolje: je
glasba, ki omogoèa neposredno sporoèanje z besedo in tudi zgolj z zvokom.«4
Vprašanje povezovanja med besednim in glasbenim je bilo v razliènih obdobjih
zgodovine zahodnoevropske glasbe bolj ali manj pomembno. S to temo so se ukvarjali
številni teoretiki od 18. stoletja naprej, posebej z uglasbljanjem vnaprej izbranega
besedila, manj raziskan (in tudi manj pogost) je postopek dodajanja besedila e obstojeèi
glasbi. Vprašanje vzajemnih vplivov med obema vejama umetnosti se zdi posebej
pomembno v èasu avantgarde, ko se je pahljaèa odnosov izrazito razprla. Premene, ki se
manifestirajo v avantgardi in kasneje, so posledica zgodnejših premikov, predvsem s
preloma 19. v 20. stoletje.
V slovenskem merilu se je do sedaj problematike najobširneje lotil meseènik Literatura: v
prvih dveh številkah letnika 2004 je bilo objavljenih veè sestavkov, namenjenih
premisleku o odnosu med literaturo in glasbo. Obširnejši pogled na zgodovino premen v
tem odnosu ponuja èlanek Gregorja Pompeta.5 V ediciji so zbrani še drugi muzikološki, pa
tudi literarno-teoretski prispevki in odgovori nekaterih skladateljev vokalne in
vokalno-instrumentalne glasbe na urednikova vprašanja o njihovem odnosu do besede;
med odgovori je tudi zapis6 Jakoba Je a. Skladatelj se je moral ob intenzivnem ukvarjanju
z vokalom vedno znova sooèati z vprašanjem sobivanja literature in glasbe. Pri tem se
odpirata dva problemska sklopa: a) vzgibi za izbiranje prav doloèenih besedil in b) naèini
vkljuèevanja izbranih literarnih del v glasbeno celoto, oziroma zamejitev vlog ene in
druge zvrsti umetnosti.
Skladbe za mešani zbor Jakoba Je a
Najprej si oglejmo seznam Je evih skladb za mešani zbor. Do sedaj najpopolnejši je
dostopen na strani glasbene zalo be Astrum d.o.o. Z nekaj dopolnitvami je izšel tudi v
1 Uvodni del prispevka se deloma naslanja na zgodnejše besedilo na to temo. Prim. Larisa Vrhunc, »Vplivi
evropske avantgarde na odnos med literaturo in glasbo v delih Jakoba Je a«, Muzikološki zbornik 50, št. 1
(2014): 63–76.
2 Miklav Komelj, »Je eva muzurgija,« v Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD –
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015), 2.
3 Jakob Je , »… razodetje lepote sveta,« pogovor z Ingrid Mager, v Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta
Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 226.
4 Jakob Je , »Èe eli skladatelj druge spraviti v jok, mora to znati, ni pa treba, da joka sam,« pogovor z
Gregorjem Pompetom, v Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 254.
5 Obširnejši pregled ponuja èlanek, objavljen v omenjeni številki revije Literatura. Prim. Gregor Pompe,
»Literatura in glasba – veèni nesporazum?,« Literatura XVI, št. 151&152 (2004): 44–63.
6 Jakob Je , »V ekspresionizmu sta beseda in glasba eno,« Literatura XVI, št. 151&152 (2004): 93–98.
36
