Page 30 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 30
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
Pri analizi skladb, objavljenih za otroške in mladinske zbore v Grlici, ugotovimo, da je
Jakob Je posebej skrbno in preudarno izbiral poezijo oz. besedila zadnje. Kljub
svetovljanskosti, ki govori iz Je evih obse nejših kantat in tudi nekaterih komornih del,
ostaja skladatelj zvest domu. V njegovih delih je zaznati vplive iz domaèega okolja ter
otroštva, kar je najbr posredno vplivalo na marsikatero izbiro besedila za otroške in
mladinske zborovske skladbe.32 Pri izbiri besedil je posegal v slovensko kulturno
zgodovino.33 Veliko se je posveèal kompozicijskim obdelavam ljudske motivike, besedila
je prav tako izbiral iz umetne poezije za otroke in mladino, v katerih je zaznati visoko
umetniško in sporoèilno vrednost. Izdane so bile posamièno v revijah ali v tematskih
sklopih oz. zbirkah.
Jakob Je je eden tistih skladateljev za otroke in mladino, ki je vedno iskal ravnovesje med
pesniško besedo in svojim glasbenim izrazom. S svojimi skladbami je nedvomno
pomembno razvijal estetski èut in obèutek za umetnost, saj v njem zaznamo najrazliènejše
tematike, ki so za otroke zelo zanimive: o ivalih, igrah, o naravi, obièajih, poklicih,
vremenskih pojavih, knji nih oz. narodnih junakih, starših, praznikih, idr. Posegel je po
pesmih tako manj uveljavljenih kot uveljavljenih pesnikov in literatov: Branka Rudolfa,
Mihe Klinarja, Toneta Pavèka, Gustava Strniše, Èrtomirja Šinkovca, Dragotina Ketteja,
Kajetana Kovièa, Iga Grudna, ljudskih, Mateja Bora, Desanke Maksimoviæ in Ivana
Minattija, Vide Jeraj, Josipa Stritarja, Frana gurja, Karla Široka, Simona Gregorèièa,
Franceta Bevka, Andreja Perneta, Dragice Sojer, Franca Princa, Ivana Cankarja, Mete
Rainer, Pavleta Zidarja, Albin Èebularja, Gitice Jakopin, Anice Èernej, Ivana Albrehta,
Severina Šalija, Jo eta Olaja, Andreja Kokota, Ne e Maurer, Stane Vinšek, Franca
Sušnika, Mileta Klopèièa, Franceta Kosmaèa in Danila Gorinška.
Pedagoško udejstvovanje Jakoba Je a ter stik z otroškimi in mladinskimi zbori na
najrazliènejših proslavah, pevskih revijah in tekmovanjih je vplivalo tudi na njegovo
izjemno poznavanje zmo nosti delovanja pevskega aparata v otrokovem razvoju, o èemer
prièajo zgledni ambitusi posameznih glasov. Prav tako je potrebno omeniti, da so skladbe
prete no v durovi lestvici, v diatonièni harmoniji (klasièno terèni). Ritem skladb je po
veèini 3/4, 4/4, tudi v 2/4 in 6/8. Pri zahtevnejših skladbah zasledimo tudi e menjave
taktovskih naèinov. Ritmièna povezava melodije in besedila omogoèa silabièen postop,
redkeje melizmatièen. Gre za kitiène pesmi. Pri skladbah s klavirsko spremljavo je
potrebno poudariti, da kljub Je evi afiniteti do vokala, pianist ni bil nikoli v podrejenem
polo aju, ampak je moral pokazati doloèeno mero tehniènega znanja ter izjemen obèutek
za subtilno spremljavo in upoštevanje dinamiènih in agogiènih oznak oz. bolje reèeno
poglobljeno pripravo za izvedbo. Na takšen naèin je zagotovo prispeval k veèji motivaciji
pevcev za posamezno skladbo, prav tako spremljava dodatno obogati posamezno delo.
Klavirska spremljava je pravzaprav melodièna in harmonièna podpora intonaciji ter doda
veèji barvni uèinek. Skladbe s klavirsko spremljavo so imele vedno tudi instrumentalni
uvod, ki je pevce tako rekoè vpeljal v karakter skladbe, pevcem pa dal izhodišèe za
intonacijo, ritem in tempo. Le tako je Je evo delo za ivelo v vsej svoji polnosti.
32 Lojze Lebiè, »Jakobu – od blizu in daleè«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik
Jakoba Je a, 14.
33 Tadeja Osredkar, Otroško srce Jakoba Je a, 6.
30
Pri analizi skladb, objavljenih za otroške in mladinske zbore v Grlici, ugotovimo, da je
Jakob Je posebej skrbno in preudarno izbiral poezijo oz. besedila zadnje. Kljub
svetovljanskosti, ki govori iz Je evih obse nejših kantat in tudi nekaterih komornih del,
ostaja skladatelj zvest domu. V njegovih delih je zaznati vplive iz domaèega okolja ter
otroštva, kar je najbr posredno vplivalo na marsikatero izbiro besedila za otroške in
mladinske zborovske skladbe.32 Pri izbiri besedil je posegal v slovensko kulturno
zgodovino.33 Veliko se je posveèal kompozicijskim obdelavam ljudske motivike, besedila
je prav tako izbiral iz umetne poezije za otroke in mladino, v katerih je zaznati visoko
umetniško in sporoèilno vrednost. Izdane so bile posamièno v revijah ali v tematskih
sklopih oz. zbirkah.
Jakob Je je eden tistih skladateljev za otroke in mladino, ki je vedno iskal ravnovesje med
pesniško besedo in svojim glasbenim izrazom. S svojimi skladbami je nedvomno
pomembno razvijal estetski èut in obèutek za umetnost, saj v njem zaznamo najrazliènejše
tematike, ki so za otroke zelo zanimive: o ivalih, igrah, o naravi, obièajih, poklicih,
vremenskih pojavih, knji nih oz. narodnih junakih, starših, praznikih, idr. Posegel je po
pesmih tako manj uveljavljenih kot uveljavljenih pesnikov in literatov: Branka Rudolfa,
Mihe Klinarja, Toneta Pavèka, Gustava Strniše, Èrtomirja Šinkovca, Dragotina Ketteja,
Kajetana Kovièa, Iga Grudna, ljudskih, Mateja Bora, Desanke Maksimoviæ in Ivana
Minattija, Vide Jeraj, Josipa Stritarja, Frana gurja, Karla Široka, Simona Gregorèièa,
Franceta Bevka, Andreja Perneta, Dragice Sojer, Franca Princa, Ivana Cankarja, Mete
Rainer, Pavleta Zidarja, Albin Èebularja, Gitice Jakopin, Anice Èernej, Ivana Albrehta,
Severina Šalija, Jo eta Olaja, Andreja Kokota, Ne e Maurer, Stane Vinšek, Franca
Sušnika, Mileta Klopèièa, Franceta Kosmaèa in Danila Gorinška.
Pedagoško udejstvovanje Jakoba Je a ter stik z otroškimi in mladinskimi zbori na
najrazliènejših proslavah, pevskih revijah in tekmovanjih je vplivalo tudi na njegovo
izjemno poznavanje zmo nosti delovanja pevskega aparata v otrokovem razvoju, o èemer
prièajo zgledni ambitusi posameznih glasov. Prav tako je potrebno omeniti, da so skladbe
prete no v durovi lestvici, v diatonièni harmoniji (klasièno terèni). Ritem skladb je po
veèini 3/4, 4/4, tudi v 2/4 in 6/8. Pri zahtevnejših skladbah zasledimo tudi e menjave
taktovskih naèinov. Ritmièna povezava melodije in besedila omogoèa silabièen postop,
redkeje melizmatièen. Gre za kitiène pesmi. Pri skladbah s klavirsko spremljavo je
potrebno poudariti, da kljub Je evi afiniteti do vokala, pianist ni bil nikoli v podrejenem
polo aju, ampak je moral pokazati doloèeno mero tehniènega znanja ter izjemen obèutek
za subtilno spremljavo in upoštevanje dinamiènih in agogiènih oznak oz. bolje reèeno
poglobljeno pripravo za izvedbo. Na takšen naèin je zagotovo prispeval k veèji motivaciji
pevcev za posamezno skladbo, prav tako spremljava dodatno obogati posamezno delo.
Klavirska spremljava je pravzaprav melodièna in harmonièna podpora intonaciji ter doda
veèji barvni uèinek. Skladbe s klavirsko spremljavo so imele vedno tudi instrumentalni
uvod, ki je pevce tako rekoè vpeljal v karakter skladbe, pevcem pa dal izhodišèe za
intonacijo, ritem in tempo. Le tako je Je evo delo za ivelo v vsej svoji polnosti.
32 Lojze Lebiè, »Jakobu – od blizu in daleè«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik
Jakoba Je a, 14.
33 Tadeja Osredkar, Otroško srce Jakoba Je a, 6.
30
