Page 86 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 86
O VREMŠAK (1930–2004)
neposredna in poslušalcu razumljiva, glasbenikom pa ponuja veselje in u itek ob
izvajanju.«1
Glasbeno tradicijo slogovno nadaljuje bolj z elementi neoklasicizma, urejenostjo
forme, ravnovesjem, izrazno jasnostjo, odmerjenostjo in s poudarkom na absolutni glasbi
kot pa z elementi neoromantike. Vendar v nekaterih skladbah, predvsem v priredbah
ljudskih, gradi tudi bolj romantièni izraz, ki se v sledenju besedilu pribli uje referencialni
in programski glasbi. Vse to nadgradi z zmerno uporabo nekaterih modernistiènih
elementov (ekspresionistièna, disonanèna harmonija, zahtevnejša intervalna zgrajenost
melodij, veèji pomen polifonije, pogosta uporaba proste metrike, t. i. senza misura).
Vsekakor ima prepoznaven in enoten osebni slog.
Zbori
Na kratko predstavljamo sezname ustvarjenih del, razdeljenih po zasedbah. Pri njegovem
oblikovanju smo se naslonili na seznam, ki ga je skrbno pripravila skladateljeva hèerka
Vladka Vremšak. Seznam je dopolnjen še z nekaj deli iz Lirinega arhiva, ki do sedaj še
niso bila znana. Verjetno pa bomo v prihodnje našli še kakšno njegovo zborovsko
stvaritev.
Na seznamu je najveè avtorskih skladb za mešani zbor (SATB). Zbori so vsebinsko
precej raznovrstni, avtorji besedil, ki so navdihnila skladatelja, so znani slovenski pesniki
iz razliènih obdobij, med njimi: Ivan Cankar, Cene Vipotnik, Oton upanèiè, Sreèko
Kosovel, Alojz Gradnik, Svetlana Makaroviè, Tone Kuntner, Tone Pavèek, Karel
Destovnik Kajuh; Filip Terèelj, Gregor Mali, France Balantiè, Ivan Hribovšek; pa tudi
manj znani pisci verzov: npr. Fran Eller, Adolf Robida, Valentin Polanšek, Ana Selan.
Prav tako je izbral nekaj prevedenih besedil tujih pesnikov: npr. Byronova, Katulova.
1 Arhiv DSS, povzeto po http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/24287, februar 2015.
86
neposredna in poslušalcu razumljiva, glasbenikom pa ponuja veselje in u itek ob
izvajanju.«1
Glasbeno tradicijo slogovno nadaljuje bolj z elementi neoklasicizma, urejenostjo
forme, ravnovesjem, izrazno jasnostjo, odmerjenostjo in s poudarkom na absolutni glasbi
kot pa z elementi neoromantike. Vendar v nekaterih skladbah, predvsem v priredbah
ljudskih, gradi tudi bolj romantièni izraz, ki se v sledenju besedilu pribli uje referencialni
in programski glasbi. Vse to nadgradi z zmerno uporabo nekaterih modernistiènih
elementov (ekspresionistièna, disonanèna harmonija, zahtevnejša intervalna zgrajenost
melodij, veèji pomen polifonije, pogosta uporaba proste metrike, t. i. senza misura).
Vsekakor ima prepoznaven in enoten osebni slog.
Zbori
Na kratko predstavljamo sezname ustvarjenih del, razdeljenih po zasedbah. Pri njegovem
oblikovanju smo se naslonili na seznam, ki ga je skrbno pripravila skladateljeva hèerka
Vladka Vremšak. Seznam je dopolnjen še z nekaj deli iz Lirinega arhiva, ki do sedaj še
niso bila znana. Verjetno pa bomo v prihodnje našli še kakšno njegovo zborovsko
stvaritev.
Na seznamu je najveè avtorskih skladb za mešani zbor (SATB). Zbori so vsebinsko
precej raznovrstni, avtorji besedil, ki so navdihnila skladatelja, so znani slovenski pesniki
iz razliènih obdobij, med njimi: Ivan Cankar, Cene Vipotnik, Oton upanèiè, Sreèko
Kosovel, Alojz Gradnik, Svetlana Makaroviè, Tone Kuntner, Tone Pavèek, Karel
Destovnik Kajuh; Filip Terèelj, Gregor Mali, France Balantiè, Ivan Hribovšek; pa tudi
manj znani pisci verzov: npr. Fran Eller, Adolf Robida, Valentin Polanšek, Ana Selan.
Prav tako je izbral nekaj prevedenih besedil tujih pesnikov: npr. Byronova, Katulova.
1 Arhiv DSS, povzeto po http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/24287, februar 2015.
86
