Page 85 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 85
rej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Tabela 3: Tretji del ivljenjskega traku Sama Vremšaka
Njegov kompozicijski slog se ni bistveno spreminjal, harmonija pa je postala bogatejša in
drznejša, veliko je uporabljal ritmièno gibanje »senza misura«. Njegovi zbori so
oblikovno jasno grajeni, stavek skrbno urejen in peven. Predvsem avtorske skladbe so
harmonsko zahtevnejše, pogosti sta kromatika in enharmonija, terèno oblikovana
vertikala je obogatena s sekundami. Melodije so bolj tradicionalno, vendar v njih
nastopajo tudi zahtevnejši skoki, npr. T, v7, veèji skoki, kromatika ipd. V svojih zborih je
skladatelj Vremšak z glasbo sledil vsebinam besedilnih predlog, kar opazimo predvsem
pri skrbnem oblikovanju harmonije, melodije, pa tudi teksture, ki je zelo razgibana tako
kvantitativno, po številu glasov (menjavanje enoglasnih, dvoglasnih in veèglasnih
odsekov) kot kvalitativno (menjavanje polifonih, homofonih in monodiènih odsekov).
V obrazlo itvi ob podelitvi Kozinove nagrade, 4. junija 2002, so na Društvu
slovenskih skladateljev zapisali takole: »Vremšak se nikoli ni pridru il modernistiènim
pogledom, njegova dela izkazujejo jasno profilirano osebno podobo. Marsikdaj se zdi kot
samohodec, ki se dr i zunaj glavnih tokov, ker ga modni trendi preprosto ne zanimajo.
Èeprav sega najveè po tradicionalnih sredstvih, pa jih uporablja kot ustvarjalec, ki zna
slediti èasu in glasbenemu dogajanju v njem. Tako uspeva doseèi, da je njegova glasba
iva in oblikovno zanimiva, obenem pa muzikalno preèišèena, ekspresivno obèutena in
izrazno raznolika. Njegov ustvarjalni opus obsega dela vseh zvrsti in oblik, tako
simfonièna in vokalno-instrumentalna, kot komorna, solistièna in zborovska. Prav vsa
zajemajo v slovenski glasbi pomembno mesto, predvsem z vokalnimi skladbami pa je
preprièljivo posegel v sam njen vrh. Kot pevskega solista in zborovodjo ga je prav vokal še
posebej privlaèil in prav tu je najizraziteje razvil svoj glasbeni dar. Mno ica zborov in
samospevov z religiozno, obredno, ljubezensko, socialno, epsko in drugo tematiko je
nastajala v razliènih obdobjih, pa vendar vseskozi jasno ka ejo neponovljiv, samonikel
Vremšakov izraz. Skladatelj jim zna vdihniti èisto glasbeno misel, ki je komunikativna,
85
Tabela 3: Tretji del ivljenjskega traku Sama Vremšaka
Njegov kompozicijski slog se ni bistveno spreminjal, harmonija pa je postala bogatejša in
drznejša, veliko je uporabljal ritmièno gibanje »senza misura«. Njegovi zbori so
oblikovno jasno grajeni, stavek skrbno urejen in peven. Predvsem avtorske skladbe so
harmonsko zahtevnejše, pogosti sta kromatika in enharmonija, terèno oblikovana
vertikala je obogatena s sekundami. Melodije so bolj tradicionalno, vendar v njih
nastopajo tudi zahtevnejši skoki, npr. T, v7, veèji skoki, kromatika ipd. V svojih zborih je
skladatelj Vremšak z glasbo sledil vsebinam besedilnih predlog, kar opazimo predvsem
pri skrbnem oblikovanju harmonije, melodije, pa tudi teksture, ki je zelo razgibana tako
kvantitativno, po številu glasov (menjavanje enoglasnih, dvoglasnih in veèglasnih
odsekov) kot kvalitativno (menjavanje polifonih, homofonih in monodiènih odsekov).
V obrazlo itvi ob podelitvi Kozinove nagrade, 4. junija 2002, so na Društvu
slovenskih skladateljev zapisali takole: »Vremšak se nikoli ni pridru il modernistiènim
pogledom, njegova dela izkazujejo jasno profilirano osebno podobo. Marsikdaj se zdi kot
samohodec, ki se dr i zunaj glavnih tokov, ker ga modni trendi preprosto ne zanimajo.
Èeprav sega najveè po tradicionalnih sredstvih, pa jih uporablja kot ustvarjalec, ki zna
slediti èasu in glasbenemu dogajanju v njem. Tako uspeva doseèi, da je njegova glasba
iva in oblikovno zanimiva, obenem pa muzikalno preèišèena, ekspresivno obèutena in
izrazno raznolika. Njegov ustvarjalni opus obsega dela vseh zvrsti in oblik, tako
simfonièna in vokalno-instrumentalna, kot komorna, solistièna in zborovska. Prav vsa
zajemajo v slovenski glasbi pomembno mesto, predvsem z vokalnimi skladbami pa je
preprièljivo posegel v sam njen vrh. Kot pevskega solista in zborovodjo ga je prav vokal še
posebej privlaèil in prav tu je najizraziteje razvil svoj glasbeni dar. Mno ica zborov in
samospevov z religiozno, obredno, ljubezensko, socialno, epsko in drugo tematiko je
nastajala v razliènih obdobjih, pa vendar vseskozi jasno ka ejo neponovljiv, samonikel
Vremšakov izraz. Skladatelj jim zna vdihniti èisto glasbeno misel, ki je komunikativna,
85
