Page 176 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 176
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Slika 6: Bojan Adamiè v parku pred zdravilišèem Rogaška Slatina (foto: Meri Avsenak).
Tudi sicer je Bojan veliko sodeloval s pesnikom Ervinom Fritzem, in sicer najprej pri
popevkah, besedila za šansone pa so mu bila zaradi Fritzovega cinizma in izzivalnosti tako
rekoè pisana na ko o. Navajam nekaj naslovov šansonov, ki sta jih ustvarila skupaj:
Balada o vra jem bendu, Izštevanka, Marpurg 41, Nadomestki, Pesem pocestnice –
Fritzov prevod Bertolta Brechta, Molitev slu kinje, da ne bi zanosila, Èrni de niki,
Ogrlica, Veselje do ivljenja itd. Adamiè se je lotil tudi njegovega besedila pesmi Oda
kure nesnice jajcu, napisanega v nerimanem jambskem enajstercu, ki pravi: »To jajce, ki
ga nosim, je bo ansko, kako je èudovito in veliko! Je ena sama celica, a v sebi ima vso
dolgo kurjo zgodovino. In vso nesluteno prihodnost. Ta naša uboga mala kurja pamet
nobenega onostranstva ne pozna, ne kurje vere, ne nesmrtne duše, petelin, ki bi rešilkurji
svet pred zemsko smrtjo in temo po smrti, ki pišèe bo je bi zadel svoj kri , se v našem
kurjem svetu ni rodil. V tej sili, ki dr i za vrat naš rod, le naša kurja pamet v noè nam sveti,
morda je kje kak dobri kurji bog ... Naš rod bi zdel se izgubljen v vesolju, èe ne bi bilo naše
vere v jajce…«
Leta 1986 je Bojan v programski knji ici festivala Jugoslovanski šanson – Rogaška
(stran 3) v spodbudo vsem, ki bi eleli sodelovati na tej prireditvi bodisi kot avtorji ali
pevci, zapisal: »Iskreno elimo, da avtorji, katerih prispevki so letos al odpadli, ne vr ejo
puške v koruzo, temveè poišèejo dobra, aktualna, tudi politièno naostrena besedila, ki naj
obravnavajo nas, naše probleme in naše gledanje na stvari in dogajanja. Va na je glasba,
toda še va nejša so besedila, v katerih naj bi bilo prostora za vse naèine izra anja. Ostali
bomo še naprej zvesti temu, da se bodo šansoni peli vedno v izvirnem jeziku, v kakršnem so
bili zamišljeni in napisani. elimo si tudi, da se glasba otrese tujih vzorov in še bolj
pogumno zakoraèi v naše vode in da jemlje kot svojo osnovo in inspiracijo jezike naših
narodov in narodnosti, ne pa imitacije tujih stvaritev..«
176
Slika 6: Bojan Adamiè v parku pred zdravilišèem Rogaška Slatina (foto: Meri Avsenak).
Tudi sicer je Bojan veliko sodeloval s pesnikom Ervinom Fritzem, in sicer najprej pri
popevkah, besedila za šansone pa so mu bila zaradi Fritzovega cinizma in izzivalnosti tako
rekoè pisana na ko o. Navajam nekaj naslovov šansonov, ki sta jih ustvarila skupaj:
Balada o vra jem bendu, Izštevanka, Marpurg 41, Nadomestki, Pesem pocestnice –
Fritzov prevod Bertolta Brechta, Molitev slu kinje, da ne bi zanosila, Èrni de niki,
Ogrlica, Veselje do ivljenja itd. Adamiè se je lotil tudi njegovega besedila pesmi Oda
kure nesnice jajcu, napisanega v nerimanem jambskem enajstercu, ki pravi: »To jajce, ki
ga nosim, je bo ansko, kako je èudovito in veliko! Je ena sama celica, a v sebi ima vso
dolgo kurjo zgodovino. In vso nesluteno prihodnost. Ta naša uboga mala kurja pamet
nobenega onostranstva ne pozna, ne kurje vere, ne nesmrtne duše, petelin, ki bi rešilkurji
svet pred zemsko smrtjo in temo po smrti, ki pišèe bo je bi zadel svoj kri , se v našem
kurjem svetu ni rodil. V tej sili, ki dr i za vrat naš rod, le naša kurja pamet v noè nam sveti,
morda je kje kak dobri kurji bog ... Naš rod bi zdel se izgubljen v vesolju, èe ne bi bilo naše
vere v jajce…«
Leta 1986 je Bojan v programski knji ici festivala Jugoslovanski šanson – Rogaška
(stran 3) v spodbudo vsem, ki bi eleli sodelovati na tej prireditvi bodisi kot avtorji ali
pevci, zapisal: »Iskreno elimo, da avtorji, katerih prispevki so letos al odpadli, ne vr ejo
puške v koruzo, temveè poišèejo dobra, aktualna, tudi politièno naostrena besedila, ki naj
obravnavajo nas, naše probleme in naše gledanje na stvari in dogajanja. Va na je glasba,
toda še va nejša so besedila, v katerih naj bi bilo prostora za vse naèine izra anja. Ostali
bomo še naprej zvesti temu, da se bodo šansoni peli vedno v izvirnem jeziku, v kakršnem so
bili zamišljeni in napisani. elimo si tudi, da se glasba otrese tujih vzorov in še bolj
pogumno zakoraèi v naše vode in da jemlje kot svojo osnovo in inspiracijo jezike naših
narodov in narodnosti, ne pa imitacije tujih stvaritev..«
176
